Nov udarec Sloveniji iz Strasbourga: kršila pravico hrvaškega ribiča

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi hrvaških ribičev proti Sloveniji sprejelo dve različni odločitvi. Pri ribiču je presodilo, da mu je država kršila pravico do poštenega sojenja, pri ribički pa, da ji ta ni bila kršena.

Tako Franka Makovac kot Michael Latin sta zatrjevala, da jima je bila kršena pravica do poštenega postopka, ki jo določa 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Prekrškovni postopek je zaradi njunih prekrškov v Piranskem zalivu potekal na našem sodišču. Območje skladno z arbitražno razsodbo pripada Sloveniji, vendar Hrvaška tega ne priznava.

Njuni pritožbi spadata v skupino več kot 800 podobnih pritožb, vloženih proti Sloveniji.

Nujna ustna obravnava

Sodniki so v zadevi Latin soglasno ugotovili kršitev omenjene pravice, saj je njegova obsodba temeljila zgolj na prepoznavi identitete, ki jo je opravil inšpektor za ribištvo, ter določenih objavah na družbenih omrežjih.

V njegovem primeru bi bila zato ustna prepoznava nujna za preizkus teh dokazov, so sporočili s sodišča. Takšna odločitev je po njihovem mnenju pravično zadoščenje za nastalo nepremoženjsko škodo. 

Nasprotno pa so sodniki petimi glasovi proti dvema odločili, da v zadevi Makovec pravica do poštenega sojenja ni bila kršena. Menili so, da našim sodiščem ni bilo treba izvesti ustne obravnave, saj je njena obsodba slonela na dveh fotografijah, ki jih ta ni izpodbijala.  

Naše pravosodno ministrstvo bo sodbo natančno preučilo ter opredelilo potrebne individualne in splošne ukrepe za njeno izvršitev, so napovedali.

Vrhovno sodišče je sporočilo, da jo bo koprsko okrajno sodišče spoštovalo. Ker so od arbitražne razsodbe leta 2017 do konca septembra 2026 na okrajnem sodišču odločali o 3345 takšnih zadevah, vrhovno sodišče opozarja, da tolikšno število zadev terja ureditev na ravni, ki presega sodni sistem.  

Nadaljnji koraki

Jutri bo za Slovenijo sicer začel teči trimesečni rok za morebitno vložitev zahteve pred veliki senat sodišča, kar v praksi predstavlja neke vrste pritožbo na odločitev. Potem bo sodba dokončna. Nato bo sledil šestmesečni rok za njeno izvršitev. V tem času bo treba razmisliti o spremembi sodne prakse ali zakonodaje.

»Sodišče je odločilo, da bi bila v Latinovem primeru obnova postopka primerno sredstvo za odpravo kršitve. Pri tem pa ni štelo za potrebno določiti morebitne ukrepe, upoštevaje, da je ugotovitev kršitve v tem primeru temeljila na specifičnih okoliščinah, vezanih na postopek proti njemu. Ugotovilo je še, da nima dovolj podatkov, da v tej fazi oceni, ali so bile te okoliščine primerljive s skupino več kot 800 pritožb zoper Slovenijo, ki vsebujejo podobne očitke,« je zapisalo sodišče.

Hrvaški ribič lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, ki lahko zadevo vrne v ponovno obravnavo na nižji stopnji. Pričakovati je, da bi tam nato vendarle izvedli ustno zaslišanje v tej zadevi.

Kaj sta v slovenskem morju počela ribiča

Slovenska policija je leta 2018 oglobila Franko Makovac, ker je s plovilom nedovoljeno vstopila državo. Medtem ko je Michaela Latina oglobil inšpektorat za ribištvo, ker je inšpektorju onemogočil dostop do plovila; prav tako ni imel ustreznega dovoljenja za ribolov v naših vodah.

Globa za nezakonito prečkanje državne meje je 500 evrov, za nedovoljen ribolov in onemogočanje inšpektorju vstop na čoln pa 800 evrov. 

Prepričana sta bila, da jima je bila kršena pravica do poštenega sojenja ter da nista bila seznanjena z vsemi dokazi, zato nista mogla pripraviti celovite obrambe. Ob enem jima naše sodišče ni omogočilo ustne obravnave in zaslišanja prič. 

Milijonske kazni

Prve slovenske kazni so hrvaški ribiči zaradi ribolova v slovenskem morju – oziroma nezakonitega prestopanja meje – začeli prejemati januarja 2018, kmalu jih je začela pošiljati tudi nasprotna stran. Leto kasneje je o tem odločalo koprsko okrajno sodišče, ki je njihove pritožbe razglasilo za neutemeljene. Nato sta se neuspešno obrnila še na koprsko višje sodišče in ustavno sodišče.

Incidenti v Piranskem zalivu se vrstijo zaradi nasprotujočih stališč Slovenije in Hrvaške glede arbitražne sodbe o meji med državama iz junija 2017, ki je Zagreb ne priznava, Ljubljana pa jo uresničuje.

Na ESČP so se zaradi kazni pritožili tudi domači ribiči, vendar so sodniki leta 2024 odločili, da to ni dopustno. Ribiči so se sklicevali na 7. člen EKČP, po katerem nekdo ne more biti kaznovan, če za to ne obstaja ustrezna pravna podlaga.

Nato jim je država s posebnim zakonom omogočila nadomestilo za izpad dohodka pri oviranem ribolovu in povračilo denarja. Do takrat so namreč skupno nabrali za 3,4 milijona evrov glob.