Poslanka SDS Alenka Jeraj je sklicala že 41 sej preiskovalne komisije o ukradenih otrocih, njeni kolegi iz Gibanja Svoboda so precej manj aktivni.
Foto: Borut Živulović/BOBO
Parlamentarni preiskovalci izkopali truplo dojenčka
Pred koncem lanskega leta so v okviru parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodi poslanka Alenka Jeraj (SDS), po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah, opravili ekshumacijo trupla.
Ekshumacija trupla je uradni postopek izkopa že pokopanih posmrtnih ostankov umrle osebe iz groba; na temelju sodne odredbe je bil izkop trupla na območju zunaj Ljubljane (v občini Podlehnik) opravljen, pri tem pa so bili prisotni tudi kriminalisti ter tudi člani parlamentarne preiskovalne komisije.
V dosedanjem postopku - analiza DNK po naših informacijah še ni bila opravljena - so ugotovili, da je bilo v grobu truplo, glede na ostanke so potrdili, da gre za truplo dojenčka oziroma novorojenčka. Predlog za izkop posmrtnih ostankov je temeljil na enem od primerov oziroma zatrjevanj v okviru parlamentarne preiskave, da naj novorojenčka, o katerem so materi trdili, da je umrl in bil pokopan, ne bi bilo v tem grobu.
Ekshumacija je dokaz, da otrok ni bil ukraden, pač pa je preminil.
Parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok je za sejo državnega zbora, ki se bo začela prihodnji teden, pripravila vmesno poročilo o svojem delu; v komisiji pa poleg poslancev SDS sodelujeta še poslanski skupini SD in NSi.
Ekshumacijo nam je potrdila tudi predsednica komisije Alenka Jeraj.
»To je bil eden redkih otrok, ki je imel svoj grob, zato smo se odločili najprej za izkop tega primera. Upam, da bo DNK analizo mogoče opraviti, da bodo ostanki trupelca oziroma kosti to omogočili. Če se bo DNK ujemal, bomo primer končali. Nekaj pomislekov sicer vzbuja dejstvo, da je imel otrok zapestnico s kovinsko zaponko, ki je takrat, ko je umrl, v porodnišnici načeloma niso uporabljali. Smo pa v dogovorih tudi z ljubljanskimi Žalami, kjer je v skupnem grobu pokopanih več otrok in bo preiskava težja,« je povedala poslanka Jeraj.
Na odprtih sejah so obravnavali primere 20 otrok, nekaj pa tudi na sejah, ki so bile za javnost zaprte. Ker dela niso mogli končati, bo Jeraj predlagala, da preiskavo nadaljuje nov sklic državnega zbora po volitvah.
Med najbolj aktivnimi parlamentarnimi preiskovalci
Zadnja ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija v tem mandatu, ki se ukvarja z domnevno ukradenimi otroki v porodnišnicah, je med najbolj aktivnimi, zaslišala je vrsto prič - za jutri ima sklicano že 41. redno sejo.
Včeraj je pred preiskovalno komisijo pričala Polona Žakelj, ki dvomi, da je njena hčerka, ki jo je 15. marca 1977 rodila v ljubljanski porodnišnici, umrla nekaj dni po rojstvu. V prepričanju, da je otrok živ, jo utrjuje tudi kopica napačnih podatkov iz dokumentacije. Po petih dneh bivanja na oddelku so ji rekli, da je otrok umrl. Bolnišnico je nato zapustila na lastno odgovornost, kar je tudi edino, kar je podpisala. Tako naj bi ostala brez vsakršnih dokumentov, tudi da je sploh rodila. Poslanka SDS Alenka Helbl je priči predočila nekaj pridobljenih dokumentov, ki naj bi jih Žakelj podpisala. Ta je podpise odločno zavrnila in dodala, da je edini dokument, ki ga je podpisala, tisti o odhodu iz bolnišnice na lastno odgovornost.
Ta preiskovalna komisija je vse od začetka deležna tudi kritik, saj nekateri predlagateljem očitajo, da so pozabili, da namen parlamentarnih preiskovalnih komisij ni odkrivanje oziroma pregon morebitnih nepravilnosti, pač pa so namenjene ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali pa so podlaga za morebitne spremembe predpisov.
Goloba niso zaslišali
Komisiji, ki sta nezadovoljivo opravili svoje delo v smeri ugotavljanja politične odgovornosti pa sta komisiji, ki jih vodita poslanca Gibanja Svoboda.
Če je komisija za domnevno ukradene otroke opravila 41. rednih sej, pa za primerjavo povejmo, da je preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-i, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem Star Solar v lasti Roberta Goloba, domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke Gibanje Svoboda in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje te stranke za redne volitve v državni zbor leta 2022, imela doslej le tri redne seje. Ustanovljena je bila maja leta 2024, vodi pa jo poslanec Svobode Tomaž Lah.
Preiskovalna komisija o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja, ki jo vodi prav tako poslanec Svobode Aleš Rezar, pa je imela doslej enajst rednih sej. Gre za komisijo, na kateri sta med drugim pričala nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in nekdanji v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in na račun Roberta Goloba navedla vrsto obtožb.
Čeprav je Golob trdil, da bo parlametarnim preiskovalcem brez težav pojasnil vse, se v državnem zboru ni pojavil. Poslanec SDS Andrej Poglajen in poslanka NSi Vida Čadonič Špelič sta v zadnjem letu že četrtič vložila zahtevo za zaslišanje Goloba, a Rezar, kot je Poglajen zapisal na omrežju X, odgovarja, da »je on predsednik preiskovalne komisije in on določa, kdo in kdaj bo zaslišan«.
V državnem zboru v tem sklicu sicer deluje skupaj pet komisij, poleg treh omenjenih še dve. Ena se ukvarja z ugotavljanjem zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja (vodi jo poslanka SDS Anja Bah Žibret, ki se je podpisala pod 34 vabil na redno sejo), druga pa z ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine (vodi jo poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta, doslej je imela sklicanih 33 rednih sej).
