Pri Gibanju Svoboda si skušajo dvigniti rating s panoji o rasti bruto plač, toda realnost kupne moči je drugačna. Foto: Uredništvo
Plakati Gibanja Svoboda preplavili Slovenijo. Gre za zavajanje ali neznanje?
Tudi Gibanje Svoboda se je odločilo za nagovarjanje volilvcev s pomočjo plakatnih oglasov. Te dni lahko na velikih panojih po vsej Sloveniji opazimo oglas s primerjavo povprečne bruto plače v času vlade Janeza Janše in zdajšnje vlade Roberta Goloba. Razlika je očitna in na prvi pogled je rast skokovita. Pa imamo danes v žepu res za 25 odstotkov več denarja kot pred tremi leti, ko je vlado vodil Janša ali pa je Golob v ihti pred volitvami zamolčal resnico?
Največja parlamentarna stranka je v novo leto vstopila z obsežno plakatno kampanjo, v kateri volivcem prikazuje primerjavo med povprečno bruto plačo maja 2022 (zadnji mesec Janševe vlade), ko je ta znašala 1.989 evrov bruto in septembra lani, ko je ta znašala 2.506 evrov bruto. Stolpca nakazujeta izraziti skok v prid vlade Roberta Goloba, natančneje, bruto plača se je v omenjenem obdobju povečala kar za 26 odstotkov.
A ker posameznik na račun ne prejme bruto plače, pač pa mu v žepu ostane NETO plača, smo preverili, ali in za koliko smo v času vlade Roberta Goloba zares bogatejši?
Koliko je za res ostalo v žepu davkoplačevalca?
Povprečna bruto plača je, kot izhaja iz navedenih podatkov Statističnega urada RS (SURS), v obdobju od maja 2022 do septembra lani zrasla za 26 odstotkov, toda rast povprečne neto plače je bila nižja. Številke kažejo, da se je ta dvignila za 21 odstotkov oziroma iz 1.297 evrov na 1.573 evrov. Zakaj?
Razlika v stopnji rasti povprečne bruto in neto plače pove, da je Golobova vlada naše plače dodatno obremenila z davščinami, zato se neto plače niso dvignile za toliko, kot se je dvignila bruto plača.
Pojdimo naprej. Neto plača se je torej dvignila za 21 %, pa imamo toliko več denarja tudi v žepu? Odgovor je negativen. Slovenijo namreč zadnja leta močno bremeni inflacija oziroma rast cen, ki klesti kupno moč prebivalstva. Na SURSu so za Info360.si pojasnili, da je bila v obdobju med majem 2022 in septembrom kumulativna inflacija 16,4 odsotna.
To pa pomeni, da je bila realna rast neto plač v skoraj treh letih in pol zgolj 4,9-odstotna. Povedano drugače, v žepu imate okoli 5 odstotkov več denarja kot ste imeli pred tremi leti.
Hrvati nas hitro dohitevajo
Da gre za res skromno rast oziroma povečanje kupne moči Slovencev, najbolje prikažemo s primerjavo s sosednjo Hrvaško. Pri južnih sosedih je bila maja 2022 povprečna neto plača 1.015 evrov, povprečna bruto plača pa 1.378 evrov (preračunano na tedanji tečaj kune, saj so na Hrvaškem evro sprejeli kasneje). Po podatkih njihovega statističnega urada je bila povprečna neto plača Hrvatov septembra lani že 1.456 evrov, povprečna bruto plača pa 2.025 evrov.
To pomeni, da so se povprečne neto plače na Hrvaškem dvignile za kar 43,4 odstotka. In ker so imeli v istem obdobju kumulativno inflacijo primerljivo s Slovenijo – 16,6-odstotno, je bila realna rast neto plač na Hrvaškem oziroma kupne moči v navedenem obdobju kar 26,8 odstotkov.
Povedano drugače, Hrvat ima v žepu dobrih 25 odstotkov več denarja kot pred tremi leti. Spomnimo, Slovenec ima le 5 odstotkov več kot pred tremi leti. Rast kupne moči je bila tako na Hrvaškem petkrat višja kot v Sloveniji.
| Povprečna neto plača | Slovenija | Hrvaška |
| maj 2022 | 1.297 € | 1.015 € |
| september 2025 | 1.573 € | 1.456 |
Vir: SURS, Državni zavod za statistiko (Hrvaška)
Stagnacija delovne produktivnosti
Po besedah ekonomista dr. Roka Spruka nizka rast realnih plač v Sloveniji odraža plačno kompresijo ali zgoščenost plač okrog minimalne plače ter rastoče stroške življenja ob stagnaciji delovne produktivnosti. Povedano drugače, na račun višje državne potrošnje se krčijo zasebni dohodki.
Do višje delovne produktivnosti bi lahko prišli predvsem z inovacijami, toda na tem področju, kot poudarja dr. Spruk, Slovenija v času sedanje vlade zaostaja za drugimi državami.
Na padec konkurenčnosti opozarjajo tudi gospodarstveniki
Pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so v včerajšnjem sporočilu za javnost opozorili, da se je v obdobju med letoma 2023 in 2026 skupna davčna in prispevčna obremenitev dela povečala za 3,2 odstotne točke.
Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov (vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo) izgubili približno 2.100 evrov neto, pravijo pri GZS.
Tudi na Financah so s konkretnimi izračuni primerjali obdavčitev plač v sosednjih državah: najcenejša je Hrvaška, najmanj pa iz bruto plače dobi Slovenec, stroški za delodajalce pa so najvišji v Italiji. »V Sloveniji pogorimo na celi črti v vseh plačnih razredih in med vsemi primerjanimi državami. Pri najnižjih plačah imajo največ neto izkupička v Italiji, sledi Avstrija in nato Hrvaška. Pri nekoliko višjih in tudi precej nadpovprečnih plačah pa gre najbolje Hrvatom,« so izračunali.
Na GZS sicer še opozarjajo, da je Slovenija na mednarodni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD lani zadržala svojo predlansko sicer najnižjo dosedanjo uvrstitev: 46. mesto. V letih 2023 in 2024 smo padli za kar 8 mest. Našo uvrstitev še naprej poslabšujejo kazalniki poslovnega okolja in (ne)naklonjenosti družbe prilagajanju ter spremembam.
Na Svetovnem inovacijskem indeksu smo bili leta 2024 na 34. mestu izmed 133 držav, medtem ko smo se recimo leta 2012 uvrščali na 26 mesto.
