Pogledali smo, kako so v letu volitev zgrešili najbolj znani merilci javnega mnenja

Anketa, ki smo jo s pomočjo odgovorov več kot 4000 anketiranih naredili na portalu Info360 ter podatke nato obdelali s pomočjo strokovnjaka za statistiko in umetno inteligenco dr. Nika Gamulina, razburja na družbenih omrežjih, pa tudi politiko in nekatere, ki se poklicno ukvarjajo s prodajo storitev merjenja javnega mnenja. 

V naši anketi se je pokazalo, da je poraženec, glede na parlamentarne volitve leta 2022, Gibanje Svoboda, saj je izgubilo velik del svojih podpornikov. Levici pa, da za zdaj ne kaže preboja v državni zbor.

Volilna napoved portala Info360: Beg od Gibanja Svobode, Levica zunaj parlamenta.

Suzana Kos

25. januar 2026

Dr. Gamulin je, kot smo napisali, podatke uravnotežil in kalibriral z uporabo Bayesovega hierarhičnega modela, ki je na validaciji dosegel povprečno napako le 0,73 odstotne točke pri rekonstrukciji znanih rezultatov volitev 2022. To pomeni, da lahko metodologija dokazano pravilno rekonstruira volilne rezultate iz pristranega vzorca. 

»Metodologija preprečuje pristranskost in matematika ne laže,« poudarja Gamulin. 

Vse ocene vključujejo intervale zaupanja, ki jasno prikazujejo razpon negotovosti. Na primer: SDS ima ocenjeno podporo 27.9% z 89-odstotnim kredibilnim intervalom med 27.3% in 28.6%. Gibanje Svoboda 13.4 % z intervalom med 12.9  %in 13.9 %. To pomeni, da z visoko verjetnostjo (89%) dejanska podpora leži znotraj tega razpona.

SDS je po naši anketi glede na volitve leta 2022 pridobila okoli 4,4 odstotne točke podpore, kar je realna rast podpore med opredeljenimi, na drugi strani sicer vse ankete, ne le portala Info360, kažejo realen upad podpore Gibanja Svoboda, torej upad ni metodološki, kar bi morebiti kdo očital, komentira Gamulin.

Leta 2022 je velik del volivk in volivcev Gibanja Svoboda glasoval primarno proti vladi Janeza Janše in ne nujno za program Gibanja Svoboda. »Ta del volatilnega volilnega telesa je zdaj pred dilemo, leta 2022 je Gibanje Svoboda združil antijanša glasove in dosegel 34,5 odstotka podpore, letos pa so ti glasovi razpršeni med več strank. Izmerili smo trenutno stanje in to jasno kaže, da se je antijanša koalicija iz leta 2022 fragmentirala ter da se volivke in volivci, ki so takrat taktično glasovali za Gibanje Svoboda, zdaj prosto razporejajo po političnem spektru.«

Pri novih strankah, kot sta Demokrati in Prerod, je negotovost nekoliko večja, saj zanje ni zgodovinskih podatkov za validacijo. Model namreč primerja anketne odgovore s preteklimi volilnimi rezultati, kar omogoča korekcijo pristranskosti vzorca. Pri strankah, ki leta 2022 niso obstajale, te možnosti ni, zato so kredibilni intervali širši. Kljub temu metodologija omogoča robustne ocene tudi za te stranke.

Nekatere javnomnenjske ankete ne kalibrirajo, druge pa kalibrirajo svoje rezultate na demografijo in ne na pretekle volitve. V naši analizi pa smo podatke kalibrirali tudi glede na uradne rezultate državne volilne komisije iz leta 2022, kar je transparentno in preverljivo, poudarja Gamulin.  

Leta 2022 so vse tri glavne agencije, ki merijo javno mnenje, podcenile podporo Gibanja Svoboda, vse precenile Levico in podporo SD, pa tudi SDS. Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Uveljavljene javnomnenjske agencije v preteklosti močno zgrešile

Sicer pogled nazaj kaže, da so pri napovedih rezultata volitev zgrešile najbolj uveljavljene javnomnenjske agencije pri nas. Zgrešile so tudi pri obeh referendumih, tako o dodatkih k pokojninam kulturnikov kot tudi nedavno pri referendumu o pomoči pri predčasnem končanju življenja. 

Ninamedia je tako v anketi novembra napovedala, da bo udeležba na referendumu 61,7-odstotna, podporo zakonu pa, da bo izreklo 54,3 odstotka vprašanih, medtem ko jih bo 30,6 odstotka uveljavitvi zakona nasprotovalo. Podobno tudi Mediana, ki je napovedala, da je 50,6 odstotka anketiranih zakonu napovedalo podporo, 30 odstotkov jih je bilo proti, 19,4 odstotka pa se jih ni opredelilo. Uradni rezultat referenduma, ki ga je potrdila državna volilna komisija, je povsem drugačen:  »proti« zakonu je glasovalo 53,44 odstotka volivk in volivcev, »za« pa 46,56 odstotka - in zakon je padel.

Kaj pa so agencije napovedale leta 2022?

Vse agencije so SD napovedale več, kot je stranka dejansko dosegla na volitvah. To velja tudi za Levico, ki so jo prav tako precenile vse tri agencije, najbolj je sicer zgrešila Mediana.

Mediana je na primer, kaže graf, leta 2022 napovedovala Levici 8,1-odstotno podporo, ki je bila na volitvah dejansko skoraj polovico nižja; stranka pa je komajda prestopila parlamentarni prag. Je pa Mediana močno podcenila rezultat Gibanja Svoboda, prav tako je napovedala, da bo stranka Alenka Bratušek SAB prestopila parlamentarni prag. Tako LMŠ Marjana Šarca kot SAB sta se po porazu na volitvah, kot je znano, pridružili Gibanju Svoboda.

Tudi Ninamedia je previsoko namerila dejansko podporo SD in Levici ter tudi SAB. Tako za SAB kot LMŠ je zgrešila pri napovedi prestopa parlamentarnega praga. Za več odstotnih točk je zgrešila tudi pri Gibanju Svoboda.

Tudi Parsifal je precenil SD in Levico, pa tudi podporo SDS Janeza Janše in na drugi strani podcenil stranko Roberta Goloba. Se pa Parsifal edini ni zmotil pri napovedi, da bosta LMŠ in SAB ostali parlamentarni stranki.

Nobena agencija ni napovedala, da bo NSi na volitvah dosegla tretji najboljši rezultat. 

Vsaka anketa ima seveda omejitve, ki jih je treba upoštevati. Najpogostejši vzroki za odstopanja so: 

-napačen priklic volivcev – anketiranci se pogosto ne spomnijo točno, koga so volili pred štirimi leti, ali pa odgovarjajo v skladu s trenutnimi preferencami (t.i. "recall bias"),

-družbeno zaželeni odgovori – nekateri anketiranci neradi priznajo podporo določenim strankam,

-sprememba mnenja do volitev – anketa meri trenutno stanje, dejanska volilna odločitev pa se lahko še spremeni.

Naša metodologija te omejitve naslavlja s kalibracijo na uradne rezultate državne volilne komisije, ki zmanjšuje vpliv pristranskosti vzorca.