side-text
Predsednica Gibanje Svoboda Mladi in kandidatka za županjo Tržiča Nika Podakar. Foto: STA

Predsednica Gibanje Svoboda Mladi in kandidatka za županjo Tržiča Nika Podakar. Foto: STA

Politika

Poiskali smo odgovor na vprašanje o generalni sekretarki vlade v senci Niki Podakar

Nekatere je zmotilo, da je bila članica Gibanja Svobode, ki je napovedala kandidaturo za županjo, članica volilnega odbora na referendumu. Zakon je glede tega jasen. 

Dodajte Info360 med priljubljene vire na Googlu

Minuli teden so lahko volivci in volivke oddali glasove na štirih referendumih. Glasovanje na voliščih so vodili volilni odbori, ki jih določi okrajna volilna komisija. V volilnih odborih in komisijah pa se pogosto znajdejo tudi posamezniki, ki so aktivni na lokalnem ali državnem političnem parketu.

Tako se je zgodilo v Tržiču na volišču Senično, kjer je bila predsednica volilnega odbora Nika Podakar, občinska svetnica in generalna sekretarka vlade v senci. Hkrati pa je Podakar tudi kandidatka za županjo občine Tržič.

To je zmotilo enega izmed naših bralcev, ki ga je zanimalo, ali njena kandidatura za prihajajoče lokalne volitve vpliva na izpolnjevanje zakonskih pogojev za članstvo oziroma vodenje volilnega odbora.

Odgovor na to vprašanje smo poiskali kar na državni volilni komisiji, kjer pojasnjujejo, da pri imenovanju članov volilnih odborov za izvedbo volitev in referendumov kandidatura posameznika na lokalnih volitvah nima vpliva na njegovo imenovanje v volilni odbor.

Dodajajo, da okrajne volilne komisije imenujejo člane volilnih odborov za izvedbo državnih volitev in referendumov v skladu z 41. členom Zakona o volitvah v državni zbor ter 42. členom zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.

V zakonu piše, da volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki.

Najprej upoštevajo predloge političnih strank

Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče na območju volilnega okraja.

»Politične stranke lahko najkasneje v petnajstih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov okrajni volilni komisiji. Pri imenovanju članov volilnih odborov se najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov, pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti ter njihovih delov, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilnih odborov. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane določijo uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.«