side-text
Politika

Politični inženiring s polno paro za ohranitev Goloba

V tokratni oddaji V središču smo se z gosti pogovarjali, ali slovenska politika potrebuje resetiranje, je res na volitvah na voljo odločanje med slabim in slabšim, kdo vse skuša preprečiti konkurenco Robertu Golobu in kako iskreni so pozivi k predvolilnem povezovanju.

Interne ankete, ki javnosti niso dostopne, kažejo precej drugačno sliko od tistih javnomnenjskih meritev, ki jih objavljajo vladi naklonjeni mediji in s katerimi se želi vplivati na javno mnenje, pri tem pa aktivno sodelujejo tudi nekateri politični komentatorji ter mediji. Je res, da skoraj vsi novinarji lažejo, kot je zapisal dr. Žiga Turk v enem od svojih razmišljanj ter zakaj naj bi bilo temu tako? 

Turk je bil gost tokratne oddaje V središču, v kateri so o dogajanju v politiki, njenem zakulisju in medijih soočili mnenja še profesor dr. Jernej Pikalo s fakultete za družbene vede ter predsednika dveh zunajparlamentarnih strank Pirati Jasmin Feratović in Karl Erjavec, ki je po poldrugem desetletju vodenja Desusa ustanovil novo stranko Zaupanje. 

Politični inženiring dela s polno paro, vanj so vključena nekatera precej znana imena, dogajajo se celo pritiski na predstavnike posameznih strank, naj se iz politične tekme umaknejo. Zato je bil na primer klican Vladimir Prebilič, ki pa očitno ni edini, saj o pritiskih in celo grožnjah na Info360.si javno spregovori Jasmin Feratović. 

To je zlonameren politični inženiring, pravi predsednik stranke Pirati, ki so dobili več predlogov, skorajda groženj, naj se umaknejo in nehajo drobiti glasove na levi sredini, kot da pripadajo nekomu drugemu. Arogantnih pritiskov niso upoštevali, ker so ugotovili, da ne gre za iskren poskus spodbuditve združevanja, pač pa poskus, da se politično konkurenco nevtralizira. 

Feratović opozarja, da se v slovenski politiki načrtno ustvarja umetna delitev na dva bloka, kot da tretja, četrta ali peta izbira ne bi obstajali. Tako, kot ne obstaja na trgu pijač samo coca cola in pepsi, tudi v politiki ne bi smeli pristajati na takšno delitev. 

Politični komentatorji - zdi se, da pri tem prednjači v izjavah v okviru političnega inženiringa dekan fakultete za družbene vede Samo Uhan - v svojem aktivizmu trdijo, da prostora za politično sredino ni oziroma da je sredina generator politične korupcije, saj ni nosilka prebojnih in razvojnih vsebin ter da gre za radikalno praznino.

Najnovejša raziskava Eurobarometer je sicer prinesla podatek, da je polovica Slovencev zelo zaskrbljena zaradi politične polarizacije.

Žiga Turk, ki Demokrate Anžeta Logarja dojema kot sredinsko stranko je prepričan, da se je v sredini odprla neka niša, ki je vedno obstajala. Po njegovem mnenju si je levi dominantni politični pol na začetku te kampanje zamislil, da naj bi bil to spopad dveh blokov, torej spopad med Janšo in anti-Janšo blokom, zdaj pa iz javnomnenjskih anket ugotavljajo, da zadeva ne deluje, kot so si jo zamislili. 

Tudi Jernej Pikalo se ne strinja, da je politična sredina generator politične korupcije, pač pa je po njegovem to prostor idej in način, da se gre čez ustaljene vzorce ter izzide iz te škodljive dvopolnosti, ki Slovenijo omejuje na številnih področjih. 

V oddaji so sogovorniki iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj nihče ni sposoben ponoviti koalicij Janeza Drnovška, ki je bil sposoben pogledati čez politično sredino.

Glede na to, da je predsednik vlade Robert Golob kompromitiran s postopki pred protikorupcijsko komisijo, hkrati pa še ni jasno, ali bo uvedena sodna preiskava v »zadevi Bobnar« in bo iz osumljenca postal obdolženec, je vprašanje, ali bi se leva sredina skušala rešiti s kakšnim novim kandidatom za mandatarja.

Bi lahko bila to evropska komisarka Marta Kos, ki aktivno navija za Gibanje Svoboda in Goloba? Ali kdo drug? Pikalo je prepričan, da rešiteljica ne bo Kos, pač pa prej minister za finance Klemen Boštjančič, saj so ga nekatere javnomnenjske poizvedbe že merile kot morebitnega naslednika Roberta Goloba ob predpostavki različnih scenarijev glede konca njegovih postopkov pred protikorupcijsko komisijo.

Golob tesno prijateljuje z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Od kod Jankoviću takšna moč? Turk v odgovoru na to vprašanje povleče vzporednice z mafijskimi klani, pojasni pa tudi, zakaj so bile mogoče Drnovškove vlade.

Erjavec je bil minister v šestih vladah, v času tretje vlade Janeza Janše je skušal s Koalicijo ustavnega loka postati tudi mandatar. Ker mu ni uspelo, se je za nekaj let iz politike umaknil. Zdaj se je vanjo z novo stranko vrnil, razočaran nad politiko Roberta Goloba, ki ga je na zadnjih volitvah celo volil.

V oddaji so se sogovorniki dotaknili tudi javnomnenjskih anket, ki jim skoraj nihče ne verjame več. Se vprašali, kako poceni so se pripravljeni prodati volivke in volivci ter zakaj so se Pirati sploh udeležili kosila, na katerega jih je povabil predsednik vlade. 

Prisluhnite celotni oddaji V središču, ki jo je tokrat vodila novinarka Suzana Kos.