Poskus neustavnega reševanja predsednika vrhovnega sodišča Đorđevića

Pred skoraj tremi tedni je sodni svet podprl kandidaturo Damjana Oroža za mesto predsednika vrhovnega sodišča. Na tajnem glasovanju je Orož prejel devet glasov, protikandidatka Marjeta Švab Širok pa dva. Pred tem so sicer vrhovni sodniki na občni seji na začetku septembra podprli oba kandidata. 

Predsednika vrhovnega sodišča za dobo šestih let imenuje državni zbor na predlog ministra po predhodnem mnenju sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča. Ministrica za pravosodje Andreja Katič ima torej že kar nekaj časa na svoji mizi kandidaturo Damjana Oroža, a predloga za imenovanje z njegovo obrazložitvijo poslancem še vedno ni posredovala. Zakaj? 

Kaj se dogaja v ozadju in zakaj je pravna stroka ogorčena?

Naši sogovorniki ocenjujejo, da smo bili v teh dneh priča precej očitnemu poskusu ohranitve sedanjega predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića na tem položaju. Kot je znano, je Đorđević vodenje vrhovnega sodišča prevzel na začetku leta 2023, mandat sodnika sicer šteje šest let, vendar ker bo konec leta dopolnil 70 let, se bo moral upokojiti. 

Sodnik lahko namreč funkcijo opravlja le do 70. leta starosti.

Da se bo moral posloviti še pred koncem svojega mandata, je sicer Đorđević vedel že ob njegovem prevzemu.

Sodniki namesto redne linije uporabili falcon

23. september 2025

Spomnimo. Nekaj razburjenja med mandatom je povzročila fotografija Đorđevićeve pisarne, objavljena v okviru intervjuja za časnik Dnevnik, s katere je bilo vidno, da ima na svoji pisalni mizi pištolo. Šlo je za repliko, je takrat pojasnjeval, ki »ga spominja na študij v ZDA.«

Sodni svet pa je sprejel stališče, da gre za neprimerno razkazovanje orožja ter da sodniki, ki morajo skrbeti za ugled sodstva, ne bi smeli razkazovati predmetov, ki simbolizirajo nasilje in vzbujajo nelagodje.

Gibanje Svoboda: Poseben amandma za predsednika vrhovnega sodišča Đorđevića 

Da bi Đorđeviću zagotovili možnost obstanka na aktualni funkciji, so najprej poskusili zagotoviti v okviru amandmaja k zakonu o sodnikih.

Pripravila ga je poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurević, ki vodi parlamentarni odbor za pravosodje.

Kot je pojasnila, gre pri predsedniku vrhovnega sodišča za poseben položaj, opravlja posebno funkcijo, ki presega običajno sodniško vlogo, zato naj zanj ne bi veljala avtomatska starostna omejitev (70 let), kot za druge sodnike. Po njenem mnenju je pomembno, da se zagotovi stabilnost in kontinuiteta vodenja sodstva, še posebej v času, ko potekajo pomembne reforme pravosodja. Sklicevala se je na to, da tudi druge visoke funkcije v državi (na primer predsednik republike, ustavni sodniki, guverner ...) niso avtomatsko omejene s starostjo, zato naj bi bilo smiselno podobno ureditev omogočiti tudi za predsednika vrhovnega sodišča.

Đorđević velja za človeka blizu ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću in je v preteklosti idejo o ukinitvi starostne omejitve sedemdeset let za sodnike že ocenil »kot zanimivo«. Nekatere zdajšnje predlagane spremembe glede sodnega sveta, ki jih sodni svet ocenjuje kot nesprejemljive, pa naši sogovorniki pripisujejo prav Đorđevićevi želji vplivanja na kadrovanje sodnikov, kar je zdaj v domeni sodnega sveta.

Opozicija in pravna stroka so amandma Lene Grgurević označili kot nedopusten, saj da je pisan za konkretno osebo, kar je v nasprotju z načelom delitve oblasti in pomeni vmešavanje politike v sodstvo.

Dopolnilo je bilo vloženo med številnimi drugimi na maratonski tridnevni seji odbora za pravosodje minulo sredo pozno ponoči, ko je obravnaval sveženj treh zakonov za reformo sodstva, brez širše razprave ali predhodnega soglasja sodnega sveta. Njegova predsednica Urška Kežmah je včeraj kritično ocenila, da bi bila takšna rešitev neustavna in da bi morali potem takem podaljšati možnost, da bi vsi sodniki - v Sloveniji jih je več kot 800 - lahko delali do 75-leta.

Bodo za Đorđevića ustavili postopek imenovanja Đorđevićevega naslednika?

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v internem usklajevanju po besedah naših virov razmišljala, da bi podaljšanje dela do 75-tega leta s spremembo zakonodaje omogočili vsem vrhovnim sodnikom, vendar je za Info360 včeraj zagotovila, da bi bilo kaj takšnega neustavno, saj bi s tem postavili v neenakopraven položaj druge sodnike. Na ponedeljkovem koalicijskem sestanku pri njej pa so po njenih besedah »pregledovali dopolnila, ki bi lahko povzročila neskladje v zakonih«. 

Če bi se za to odločili, tako naši viri, bi lahko celo predlagali, da se postopek imenovanja Đorđevićevega naslednika, ki je v teku, ustavi in kandidaturo Oroža, ki bi morala biti na poti v parlament, razglasi kot brezpredmetno. 

Sodni svet: predlog reforme pravosodja nevare za pravno državo

V sodnem svetu medtem z zaskrbljenostjo spremljajo postopek obravnave celotnega svežnja treh zakonov (t. i. sodniškega trojčka) za reformo pravosodja. Opozarjajo, da je nepregleden, strokovno neustrezen in nevaren za pravno državo, v sprejetih dopolnilih pa vidijo neposredni poseg zakonodajne oblasti v delovanje sveta.

V sodnem svetu tudi med drugim menijo, da mu številna sprejeta dopolnila na zakonodajni sveženj jemljejo pristojnosti ter zmanjšujejo njegovo avtonomijo in neodvisnost. Če bo reforma sprejeta, sodni svet napoveduje zahtevo za ustavno presojo.

Zakonodajni sveženj za prenovo pravosodja med drugim predvideva ukinitev okrajnih sodišč in uvedbo enovitega sodnika na prvi stopnji. Sodni svet ne podpira ukinitve okrajnih sodišč, kot to predvideva predlog zakona o sodiščih, saj bi predlagano preoblikovanje okrajnih sodišč v zunanje oddelke okrožnih sodišč brez jasne določitve krajevnih in stvarnih pristojnosti pomenilo nepredvidljivost in zmanjšanje pravne varnosti za stranke postopkov. Kritično do oblikovanja končnih rešitev sodniške zakonodaje brez njihove vključenosti je tudi slovensko sodniško društvo. Menijo, da iz predlaganih sprememb ni mogoče razbrati končne mreže sodišč.

Na ministrstvu za pravosodje zdaj pregledujejo, kaj so poslanci minuli teden na odboru za pravosodje sploh sprejeli, da bodo lahko pripravili stališča do sprememb, ki so posegla v pripravljene predloge zakonov.