side-text

Poslanci se odpravljajo na parlamentarne počitnice. Foto: STA

Politika

Poslanci pred dopustom: kdo si ga je z delom v parlamentu najbolj zaslužil?

Podatki razkrivajo, kako aktivni so poslanci v državnem zboru v tem mandatu. Medtem ko je Andrej Hoivik izrekel 799.076 besed, jih je poslanec Gibanja Svobode Jernej Žnidaršič le 10.171, kar je 70-krat manj.

Parlamentarne počitnice so pred vrati. Poslanci se bodo kmalu odpravili na oddih - predvidoma v četrtek se bodo sešli še na eni izredni seji - mi pa smo preverili, kako aktivni so bili v treh letih mandata. Pri analizi nam je pomagal Parlameter, orodje, ki z analizo glasovanj in transkriptov nastopov lajša spremljanje dela v državnem zboru. Parlameter analizira od prisotnosti poslancev na glasovanjih, število zastavljenih poslanskih vprašanj, celo raznolikost besedišča in število izrečenih besed poslancev. Zadnja seja, ki jo je analiziral Parlameter je bila 33. redna seja, ki je potekala 7. julija. 

V trenutnem mandatu so največ poslanskih vprašanj in pobud vložili poslanci stranke SDS, in sicer kar 3359. Poslanci stranke NSi so jih vložili 545, poslanci GS pa 485. Pod največ poslanskih vprašanj (502) se je podpisala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, Andrej Kosi je podal 404, Anja Bah Žibret pa 377 poslanskih vprašanj in pobud.

Zanimiv je tudi podatek, da so bili samo trije poslanci prisotni na vseh glasovanjih. Stoodstotni izkupiček glasovanj imajo le Aleš Lipičnik, Branko Zlobko in Jernej Žnidaršič. Poslanec, ki je izpustil največ glasovanj in se udeležil le 53 odstotkov glasovanj je Žan Mahnič, 54-odstotno prisotnost je zabeležil Jernej Vrtovec, Janez Janša in Anja Bah Žibert pa sta bila prisotna na 57 odstotkih glasovanj.

Na poslanca SDS Mahniča smo naslovili vprašanje, zakaj je izpustil toliko glasovanj, iz strake SDS pa so nam v njegovem imenu odgovorili, da je bil poslanec Žan Mahnič nekajkrat službeno odsoten zaradi poti v tujino, saj je član Parlamentarne skupščine zveze Nato. Poleg tega pa poslanec razume, da se koalicijo z volivci dela na terenu in ne na že vnaprej določenih glasovanjih v Državnem zboru.

Žan Mahnič je poslanec, ki je v tem mandatu izpustil največ glasovanj. Foto: STA

Žan Mahnič je poslanec, ki je v tem mandatu izpustil največ glasovanj. Foto: STA

Kako zgovorni so poslanci?

Glede na analizo ima na posamezni seji največ govorov predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič – povprečno se oglasi 32-krat. Sledijo ji podpredsedniki državnega zbora: Meira Hot z 31 govori, Danijel Krivec ima na sejo 26 govorov, Nataša Sukič pa 17. Vsi štirje vodijo seje državnega zbora, zato je ta podatek treba jemati z nekoliko rezerve oziroma vedenjem, da na sejah državnega zbora sedijo izmenično za pultom predsedujočega.

Orodje Parlameter uporabnikom omogoča vpogled v delo vsakega poslanca in poslanskih skupin državnega zbora. Vir: Parlameter.  

Med najbolj zgovornimi – tistimi, ki so izrekli v tem mandatu največ besed – je poslanec opozicije Andrej Hoivik. Parlameter je nameril, da je izrekel 799.076 besed. Na drugem mestu je predsednica državnega zbora, sledi ji poslanec SDS Zvonko Černač. Na dnu lestvice je z najmanj izrečenimi besedami poslanec Jernej Žnidaršič.

Poslanca Žnidaršiča, ki ima sicer 100 % prisotnost na glasovanjih, smo vprašali, zakaj se tako redko oglasi na sejah državnega zbora. Odgovora nismo prejeli. 

Poslanec Gibanja Svoboda Jernej Žnidaršič. Foto: STA

Poslanec Gibanja Svoboda Jernej Žnidaršič. Foto: STA

Pri repu, glede na število izrečenih besed v tem mandatu, so še Katarina Štravs, Gašper Ovnik, Aleš Lipičnik, Ratislav Vrečko in Alma Intihar, Jožica Derganc, Branko Zlobko in Jonas Žnidaršič.

Poslanec Število izgovorjenih besed
Andrej Hoivik 799.076
Urška Klakočar Zupančič 759.092
Zvonko Černač 694.086
Jožef Horvat 670.216
Nataša Sukič 592.831
Franc Breznik 591.500
Anja Bah Žibert 520.854
Aleksander Reberšek 514.165
Andrej Kosi 487.366
Miha Kordiš 431.660

Deset najbolj zgovornih poslancev. Vir: Parlameter

Kot zanimivost naj še povemo, da je v prejšnjem mandatu (2018-2022) bil najbolj zgovoren poslanec Miha Kordiš, sledila mu je Nataša Sukič. V prejšnjem mandatu v parlamentu je izrekel več kot 1.045.714 besed, v tem pa le 431.660.

Miha Kordiš pravi, da je njegovo delo oteženo. Foto: STA

Miha Kordiš pravi, da je njegovo delo oteženo. Foto: STA

Poslanec Miha Kordiš pravi, da v tem mandatu ni bolj redkobeseden, ampak da je bistveno manjše število izrečenih besed v tem mandatu povezano z drugimi stvarmi.

»Zaradi de facto izključitve iz poslanske skupine Levica so možnosti parlamentarnega delovanja poslanca Kordiša zadnje leto in pol veliko bolj omejene, kot so bile. Žal. Podobno velja tudi sedaj, ko deluje kot samostojni poslanec,« so odgovorili v njegovi stranki Mi socialisti. 

Poslanci so v petek odločali kar na dveh izrednih sejah. Na koncu druge so glasovali o usodi posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki ga ne bo, saj je za predlog Gibanja Svoboda o umiku glasovalo 44 poslancev, 7 pa je bilo proti. Pred odhodom na počitnice pa se bodo očitno še sešli - iz državnega sveta so namreč sporočili, da se bosta prihodnji teden na izredni seji sešli dve njegovi komisiji, ki bosta obravnavali v petek sprejeta zakona o gostinstvu (ta ureja kratkoročni najem stanovanj v turistične namene) ter zakon o zaščiti živali. Če bo torej državni svet prihodnji teden izglasoval veto na katerega od v petek sprejetih zakonov, med katerimi je bilo sicer največ razprave o predlogu zakona o pomoči pri predčasnem končanju življenja, bodo morali v državnem zboru o njih glasovati še enkrat. Za vnovično potrditev pa morajo zakoni dobiti 46 poslanskih glasov. Predvidoma se bodo še zadnjič pred poletjem sešli v četrtek. Po parlamentarnih počitnicah pa poslance čaka med drugim obravnava proračunskih dokumentov za prihodnje dve leti. Pričakovati je, da bo ob tem pomembno vprašanje, kako jih bomo financirali. Okvirni razrez proračunskih odhodkov po uporabnikih za prihodnji dve leti je vlada že določila. Ob tem je nekoliko dvignila zgornjo mejo proračunskih odhodkov – prihodnje leto naj bi znašali 17,5 milijarde evrov, v letu 2027 pa 17,8 milijarde evrov. Razlog za dvig je vključitev predvidenih dodatnih izdatkov za obrambo. Vlada bo dokončno različico proračunskih dokumentov predvidoma potrdila septembra, v državni zbor pa jih mora poslati najpozneje do 1. oktobra.