side-text
Poslanec Gibanja Svoboda Aleš Rezar. Foto: Gibanje Svoboda

Poslanec Gibanja Svoboda Aleš Rezar. Foto: Gibanje Svoboda

Politika

Poslanec Rezar nadaljuje z izogibanjem zaslišanja Goloba

Predsednik preiskovalne komisije o sumih političnega vmešavanja v policijo Aleš Rezar (Gibanje Svoboda) se že vse od ustanovitve komisije izogiba, da bi na zaslišanje povabil tudi premierja Roberta Goloba. Poslanec SDS Andrej Poglajen in poslanka NSi Vida Čadonič Špelič sta v zadnjem letu že četrtič vložila zahtevo za zaslišanje Goloba, a Rezar, kot je Poglajen zapisal na omrežju X, odgovarja, da »je on predsednik preiskovalne komisije in on določa, kdo in kdaj bo zaslišan«.

V zahtevi za zaslišanje Roberta Goloba sta poslanca Andrej Poglajen in Vida Čadonič Špelič navedla, da bi morali to izvesti na podlagi dokaznega sklepa iz maja 2023.

»Priča, ki je bila določena z zgoraj navedenim dokaznim sklepom, bi morala oziroma mogla kaj povedati o vsebini predmeta parlamentarne preiskave...«.

Državni zbor je preiskovalno komisijo ustanovil februarja 2023, namen je bil ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti za domnevno nedopustno politično vmešavanje članov vlade v delo policije in notranjega ministrstva. Med drugim glede imenovanj kandidatov na vodstvena delovna mesta, organizacijskih in kadrovskih odločitev.

"Opustitev zaslišanja kršitev zakonodaje"

Poslanca v zahtevi izpostavljata, da ni bila upoštevana zahteva opozicijskih članov v komisiji, da bi ta kot pričo zaslišala premierja Goloba in poslovneža Njegoslava Miloša Milovića. Na seji 17. maja 2023 sta bila določena za priči. Golob bi moral biti zaslišan 10. julija 2023, a je predsednik komisije Rezar to prestavil za nedoločen čas. Sedmega decembra 2023 so Rezarju predlagali, da se prednostno zasliši priče, za katere je bilo to že zahtevano. Med njimi Goloba. 

Tokrat opozicijska poslanca ponovno poudarjata, da bi moral biti zaslišan, saj bi moral kaj povedati o njegovi vlogi in pritiskih na delo policije. »Opustitev tega ravnanja bi predstavljalo kršitev veljavne zakonodaje s področja parlamentarne preiskave ter ustave, saj poročilo o njenem delu ne bi vsebovalo ključnega pričanja predsednika vlade, ki je v središču vseh preiskovalnih okoliščin.«