Poslanka Vonta sporočila, da so policiji prijavili funkcionarje NSi

Preiskovalna komisija državnega zbora, ki ji predseduje poslanka Tamara Vonta, je v sporočilu za javnost zapisala, da so se seznanili z dopisom odvetnika Valentina Bajuka, ki po pooblastilu stranke NSi in njenega predsednika Jerneja Vrtovca, zavrača predložitev dokumentacije, ki jo komisija nujno potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja.

Zavrnitev predložitve dokumentacije komisija ocenjuje kot poskus oviranja njenega dela ali kot morebitno politično kalkulacijo, da bo zaradi skorajšnjega izteka mandata komisije postopek sodnega zasega neuspešen.

Komisija zato predlaga sodni zaseg dokumentacije, ki jo stranka NSi zavrača predložiti. Gre za dokumentacijo, povezano s pogodbami in obračuni ur med politično stranko NSi in glavnim tajnikom, namestnikom glavnega tajnika, mednarodnega tajnika in svetovalcev za odnose z javnostmi, ki so te funkcije opravljali kot samostojni podjetniki.

Komisija še dodaja, da zavrnitev predložitve dokumentacije preseneča, ker sta poslanec Aleksander Reberšek in generalni sekretar stranke NSi Robert Ilc v medijih večkrat javno poudarila, da Nova Slovenija nima nobenega problema z razkrivanjem poslovanja stranke pristojnim organom. Komisija poudarja, da med te spada tudi preiskovalna komisija, ki preiskuje financiranje političnih strank. Z vidika očitkov o domnevnem političnem obračunu, ki jih komisija v celoti zavrača, pa je po njihovem mnenju najprimerneje, da o zadevi odloči sodišče.

Zakaj prav zdaj prijava na policijo? 

Potem ko je konec oktobra državni svet izglasoval veto na zakon o psihoterapevski dejavnosti, se ta ponovno vrača v parlament, kjer mora koalicija zbrati 46 glasov, da bi ta obveljal. A to bi utegnilo biti težko, saj je državni zbor zakon v prvo potrdil le z 41 glasovi.

Gibanje Svoboda kot kaže ne more računati na koalicijski partnerici, največja stranka pa naj bi se obrnila na opozicijsko NSi. V javnosti se zdaj pojavljajo špekulacije, da GS tudi na podporo Nove Slovenije ne more računati, posledica tega pa naj bi bila prijava na policijo. 

Primer Občina Škofljica

Komisija pa je zaključila preiskavo v delu, kjer so naslovniki s komisijo sodelovali, in sicer v primeru občine Škofljica. Komisija je ugotovila, da je Robert Ilc zagrešil več zaporednih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

»Robert Ilc je kot občinski funkcionar omogočil, da se je denar iz občinskega proračuna, namenjen svetniškim skupinam, preusmerjal v Inštitut IJEK, ki ga je sam ustanovil in v njem sodeloval kot član upravnega odbora. Preiskava kaže, da je IJEK prejemal sredstva na podlagi računov za storitve, kot so »raziskave javnega mnenja«, kar pomeni, da je Ilc pravni osebi, s katero je bil neposredno povezan, omogočil nezakonito pridobitev občinskih sredstev, kar je v nasprotju z določili 35. člena ZIntPK. Obstaja tudi utemeljen sum, da je bil Robert Ilc preko nakazil inštituta na svoj s.p. končni prejemnik dela teh sredstev. Zato smo primer predali pristojnemu organu – KPK.«

Hajdinjak pravi, da gre za laži in diskreditacijo

Na vse skupaj so se odzvali v NSi. »Zadeve povezane s preiskovalno komisijo, ki jo Tamara Vonta več kot očitno vodi z jasnim motivom blatenja opozicije in širjenja neresnic, smo že nekaj časa nazaj predali odvetniški pisarni, ki bo postopala po pravni poti.«

Na vse skupaj se je odzval tudi Valentin Hajdinjak, ki je dejal, da gre v primeru t. i. ugotovitev parlamentarne preiskovalne komisije, da naj bi kot odgovorna oseba družbe T-2 podpisoval domnevno prenapihnjene pogodbe, za laž in osebno diskreditacijo. »Kot so že septembra letos poudarili tudi v družbi T-2, nikoli nisem bil poslovodna oseba in zato tudi nisem imel pooblastil za podpisovanje pogodb. Posledično v času svojega službovanja v tej družbi v imenu T-2 nisem podpisal nobene pogodbe.«

Spomnimo: preiskovalna komisija državnega zbora pod vodstvom poslanke Svobode Tamare Vonta je septembra razkrila domnevno sporno financiranje stranke NSi prek Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK). Ugotovitve komisije DZ kažejo, da je inštitut služil kot obvod za zagotavljanje sredstev stranki in njenim funkcionarjem. Med večjimi donatorji inštituta so se znašli Kolektor (okoli 66 tisoč evrov), Riko (več kot 55 tisoč evrov) in podjetja v lasti Darija Južne (okoli 37 tisoč evrov). Komisija DZ ob tem opozarja, da bi lahko šlo pri teh donacijah tudi za obliko nagrade za uspehe na javnih razpisih. Ni pa jasno, ali je tudi v zvezi s temi primeri komisija predala dokumentacijo.