Po mnenju nekaterih ustavnih pravnikov je umik predloga predsednice dovoljen. Namesto Cirila Keršmanca (na sliki) predsednica države za ustavno sodnico predlaga Barbaro Kresal. Foto: zajem zaslona Uredništvo
Poslovnik dovoljuje umik predloga, Kresal gre na glasovanje
Kadrovska zmešnjava pri imenovanju ustavnih sodnikov tik pred volitvami je pokazala le eno. Da je imenovanje "pravih" ustavnih sodnikov pomembnejše od njihove strokovnosti.
Spomnimo, kandidaturo Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika je pretekli ponedeljek že potrdila mandatno-volilna komisija državnega zbora, v petek pa jo je predsednica Nataša Pirc Musar umaknila, saj sta sodniku zaradi domnevno konservativnih stališč podporo odrekli koalicijski stranki SD in Levica.
Keršmanc se je ob tem javno vprašal, ali lahko njegovo kandidaturo predsednica sploh umakne oziroma kdo je v trenutku, ko kandidata že podpre mandatno volilna komisija, sploh pristojen za preverjanje politične podpore.
Ali torej lahko predsednica umakne predlog, potem ko je bil ta že potrjen na mandatno-volilni komisiji, smo vprašali v državni zbor in predsednico mandatno-volilne komisije Janjo Sluga. Odgovora nismo prejeli.
64. člen poslovnika DZ dovoljuje umik predloga
Po pogovoru z nekaterimi pravniki pa naj ravnanje predsednice države ne bi bilo sporno. Predsednica države lahko s predlogom razpolaga avtonomno in za to naj ne bi potrebovala soglasja kandidata. Kandidatura namreč ne pomeni pravice, še dodajajo naši sogovorniki.
Ob tem nas napotujejo na 64. člen poslovnika državnega zbora, ki med drugim pravi:
»predlogi, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda in predlogi, da se dnevni red razširi, se predložijo predsedniku državnega zbora najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure.«
In to je predsednica države tudi storila.
Da je bil predlog že potrjen na mandatno-volilni komisiji, pa naj tudi ne bi spremenil ničesar. Gre za delovno telo državnega zbora oziroma obliko delovanja parlamenta in ne seje državnega zbora.
Mandatno-volilna komisija bo tako jutri pred začetkom seje državnega zbora ugotovila, da je predlog Keršmanca predsednica umaknila, poslanci pa bodo glasovali o novem predlogu predsednice za ustavno sodnico, in sicer o kandidaturi Barbare Kresal.
Popoldne je obvestilo o tem, da je z njegovo kandidaturo za ustavnega sodnika konec, iz državnega zbora prejel tudi Ciril Keršmanc.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ga je obvestila, da glasovanja o njegovi kandidaturi ne bo, češ da lahko predsednica svoj predlog umakne in da je to v petek tudi storila.
Keršmanc je v svojem odgovoru zapisal, da se z interpretacijo predsednice državnega zbora ne strinja, saj se ne sklada s prakso oziroma izreki sklepov mandatno volilne komisije (MVK).
»Tako da ne vem ali vaša interpretacija predstavlja tudi sicer avtoritativno razlago glede na drugačno prakso oziroma izreke MVK,« je zapisal.
»Ob oceni predsednice republike, da za mojo izvolitev ni dovolj politične podpore, ko je bilo ugotovljeno, da izpolnjujem zahtevane strokovne kriterije in me je predlagala ter sem bil potrjen na MVK, bi slednja namesto z umikom moje kandidature, s katerim me je tudi sama zreducirala na razpolagalni objekt kot kandidata, enostavno zgolj dodatno predlagala dodatnega kandidata oziroma kandidatko. Prišlo bi do glasovanja na način, ki je predpisan v zakonu o ustavnem sodišču v primeru več kandidatov, kandidat bi ohranil vsaj videz procesnega subjekta, spoštovan bi bil namen in pomen kogentno predpisane tajnosti postopka in če je bila njena ocena o nezadostni politični podpori pravilna, bi bil prav tako izvoljen dodatni novo predlagani kandidat ...«
Keršmanc predlaga, da se v izogib dodatnim zapletom ali očitkom zlorab oziroma dvomov tudi glede tega, kdo je pristojen za podano interpretacijo, MVK opredeli do razlage, da je vabilo na sejo državnega zbora postalo brezpredmetno z umikom predloga s strani predsednice republike. »To v izogib temu, da bi prišlo do zapletov na plenarni seji, ko boste prišli do te točke, če bo kdo izpostavil drugačno pravno naziranje. Sam sem namreč še vedno naveden na jutrišnjem sprejetem dnevnem redu na podlagi sklepa MVK in se na plenarnem zasedanju obravnava njihov predlog, vsaj prejle je še bilo tako,« sklene svoj odgovor Urški Klakočar Zupančič nesojeni ustavni sodnik.
