Posnetki ministrov Janševe vlade preplavili družabna omrežja

Vladna družabna omrežja so v minulih tednih preplavili kratki posnetki, na katerih se predstavljajo novi ministri in ministrice.

»V poletni seriji kratkih pogovorov boste ministrice in ministre vlade spoznali tudi nekoliko bolj osebno,« so zapisali pod prvi posnetek, ki so ga objavili na Instagramu.

Ob predstavitvenih posnetkih se je pojavilo tudi veliko komentarjev, nekateri med njimi so tudi precej kritični in žaljivi. Nekateri kritizirajo politike osebno, drugi stranke, tretji vlado. Nekateri se sprašujejo, zakaj so takšni posnetki potrebni in pišejo, naj se politiki raje ukvarjajo z delom kot s snemanjem takšnih vsebin. 

»Kolk slab piar, nehite se sramotit«, »Naj gre na avtocesto pogledat. Kaj delajo«,»Vsako jutro bi moral avtocesto pregledat,ugotovit stanje le teh,to bi moral,z nasmehom,seveda,ker mi.ko se vozimo po njej,nam ni do smeha« in pa »Kako osladno.....delajo naj« so le nekateri izmed komentarjev, ki so jih pod objave zapisali uporabniki spleta, a strokovnjaki s področja marketinga in odnosov z javnostjo niso tako kritični 

Pravijo, da to ni zgolj trend, temveč nova resničnost in smer, ki jo je pred leti začrtal Borut Pahor; ta še danes velja za nespornega kralja družabnih omrežij.

Naši sogovorniki ocenjujejo, da je dobro, da se politiki pojavljajo tudi ena na ena, saj so sami svoja blagovna znamka. Objavljanje na družabnih omrežjih v obliki videov jim omogoča več uredniške svobode in neposreden stik z volivci. Pokažejo lahko, kar želijo, družabna omrežja pa jim tudi omogočajo, da so bolj dostopni. Ker lahko napačna strategija povzroči tudi škodo, je pomembno, da je prisotnost kontinuirana in ne le pred volitvami, še trdijo. 

Kaj radi delajo naši ministri 

Kako so se kampanje ena na ena lotili Janševi ministri? Medtem ko so nekateri ministri videti popolnoma sproščeni in nasmejani, so drugi nekoliko bolj uradni in resni. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je menjaval olje na svoji katrci, se je zunanji minister za zunanje zadeve sprehajal po domačem kraju in govoril o Koroški ter svojem odraščanju.

Finančni minister Andrej Šircelj se je sprehajal po parku Tivoli in govoril o adrenalinskih športih, minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec pa o nogometu in teku.

Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs je razkrila, da zjutraj najraje pije močno turško kavo, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je govorila o tem, kaj jo je v življenju najbolj oblikovalo, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič pa o tem, ali raje je večerjo doma ali v restavraciji.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je na hitra vprašanja odgovarjala v pisarni. Na kratka vprašanja je odgovarjal tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Minister za obrambo Valentin Hajdinjak pa o vrednotah.

Uporabniki spleta kritični, strokovnjaki manj

Branka Bizjak Zabukovec, direktorica vsebinskega marketinga na agenciji Futura DDB pravi, da je cilj videov, ki so objavljeni pod ključnikom SpoznajVlado, prav to - omogočiti sledilcem, da spoznajo ministre z nekoliko bolj osebne plati. Po njeno so se s tem sklopom vsebin uredniki verjetno skušali nekoliko bolj približati lahkotnim temam, ki so bolj značilne za tovrstne kanale.

»Razkrivanje osebnega življenja, hobijev in 'človeških lastnosti' je klasičen pristop, ki politike prikaže bližje ljudem oziroma volivce prepričuje, da so tudi politiki samo ljudje, oziroma 'mi smo eni izmed vas'. Ljudje smo bolj naklonjeni ljudem, s katerimi se v čim več pogledih lahko poistovetimo. Bodisi z načinom razmišljanja, vrednotami, delovnimi navadami, hobiji … Da pa se to sploh lahko zgodi, nam morajo seveda politiki te stvari razkriti. In družbena omrežja so za to idealna.«

Bizjak Zabukovec spomni, da so včasih politiki pred volitvami zelo radi dajali intervjuje »rumenim« medijem in se tako želeli približati ljudem, ki jih politika sicer ne zanima. Zdaj pa so to vlogo skoraj v celoti prevzela družbena omrežja.  

»Pri takih vsebinah je najbolj pomembno, da so čim bolj avtentične. V kolikšni meri jim je uspelo, je nehvaležno trditi, saj tovrstne vsebine vsak sledilec gleda s svojimi očmi. Mislim, da se ljudem, ki so posameznim ministrom že tako naklonjeni, videi zdijo simpatični. Mnenja nasprotnikov pa zelo verjetno ne bodo spremenili.«

Strokovnjakinja še oceni, da so se nekateri ministri bolj sprostili in snemanju namenili več energije in kreativnosti, zamenjali pisarniške lokacije, drugi pa so se bolj zadržano držali manj osebnih vprašanj in bolj službenih prostorov. »Take vsebine so kot začimba – če so pravilno odmerjene in objavljene ob pravem času, so lahko dobrodošle. Če pa je čas napačen oziroma nivo samorazkrivanja neprimeren, lahko tudi škodujejo.«