Piran že zdaj ob visoki plimi pogosto poplavlja. Foto: Freepik
Potem, ko so bili štiri leta na oblasti, jih zdaj urgentno skrbi dvigovanje gladine morja
Trije primorski poslanci Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič, Mateja Čalušić in Robert Janev so zaskrbljeni.
V enem od časopisov so namreč minuli petek prebrali članek z naslovom Črni scenariji za Slovenijo: Blejskemu jezeru grozi »gnitje«, Koper in Izola bi lahko znova postala otoka.
Avtor v njem opozarja na vse izrazitejše posledice podnebnih sprememb za slovensko Istro. Po podatkih, predstavljenih v članku, se je srednja gladina morja ob slovenski obali po letu 1995 v povprečju dvigovala za približno 3,5 milimetra letno, ARSO pa ocenjuje, da bi se lahko gladina Sredozemskega morja do konca stoletja zvišala za 40 do 60 centimetrov. Brez ustreznih prilagoditvenih ukrepov bi lahko bilo po pesimističnih scenarijih poplavljenih okoli 1.200 hektarjev površin.
»Posebej zaskrbljujoče je opozorilo glede kanalizacijskega omrežja, v katerega že danes vdira morje, ob močnejših nalivih pa že danes prihaja tudi do izpiranja fekalij v morje. Gre za vprašanje, ki neposredno zadeva varnost ljudi, komunalno infrastrukturo, kakovost morja, turizem, gospodarstvo in prihodnji prostorski razvoj celotne slovenske Istre,« so poslanci Svobode zapisali v poslanskem vprašanju okoljski ministrici Poloni Rifelj.
Zato ministrico sprašujejo katere konkretne ukrepe država načrtuje za prilagajanje obalnih območij Kopra, Izole, Pirana in Ankarana na pričakovani dvig morske gladine in pogostejše ekstremne vremenske dogodke ter v kakšnih časovnih rokih ter tudi ali ima država izdelan celovit načrt zaščite najbolj izpostavljenih območij slovenske Istre ter oceno potrebnih investicij in virov njihovega financiranja.
»Podnebnih sprememb ne moremo obravnavati kot problem prihodnosti. Njihove posledice v slovenski Istri občutimo že danes, zato od države pričakujemo pravočasno, usklajeno in dolgoročno ukrepanje,« so zapisali v poslanskem vprašanju.
Glede na to, da so bili vsi trije štiri leta člani vladajoče koalicije Roberta Goloba, ki bi te ukrepe za blaženje posledic podnebnih sprememb, je njihova nenadna zaskrbljenost morda nekoliko presenetljiva. Med drugim tudi zato, ker je bila Tamara Kozlovič pred vstopom v politiko na državni ravni tri leta direktorica občinske uprave v Kopru in imela v rokah vzvode, ki bi lahko vplivali na pripravo ustreznih ukrepov na občinsko kanalizacijsko omrežje v Kopru.