Foto: Fotografija je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.
Pozor. Naslednji teden začne veljati sporni zakon. Na kaj morate biti pozorni?
Prihodnji teden bo začela veljati novela zakona o upravnem postopku, ki je po potrditvi v parlamentu sprožila gnev tako med stroko, opozicijo kot tudi v strankah vladne koalicije, ki so novelo sicer v parlamentu podprle. Pri Socialnih demokratih in Gibanju Svoboda so takoj po sprejetju napovedali spremembe novele. A sprememb ni od nikoder.
Tako v Gibanju Svoboda (GS) kot pri Socialnih demokratih (SD) so konec oktobra lani napovedali spremembe novele zakona o splošnem upravnem postopku. Napoved o spremembah je prišla s strani največjih dveh koalicijskih strank takoj po sprejetju novele v državnem zboru, vendar koalicijske stranke do danes še niso vložile nobenih sprememb. Kot so nam pojasnili pri SD, ki so bili v koaliciji najbolj kritični do zakona, je razlog administrativen.
»Novele zakona o splošnem upravnem postopku še nismo vložili, ker je zadnja sprememba zakona uvedla vacatio legis, ki traja do 7. februarja in nam preprečuje vložitev novega predloga. Novelacijo trenutno usklajujemo s koalicijskimi partnerji,« so sporočili Socialni demokrati.
Spomnimo, novela zakona je bila potrjena v parlamentu, vendar jo je državni svet 1. oktobra 2025 zavrnil. Zato je zakon spet romal pred parlamentarce, ki so ga tudi v drugo potrdili 23. oktobra. Konec meseca je zakon podpisala predsednica države, teden dni kasneje je bil objavljen v uradnem listu. In kot je zapisano na koncu zakona, ta začne veljati tri mesece po objavi v uradnem listu, torej 7. februarja 2026.
Ključne sporne točke zakona
Novelo zakona so kritizirali v opoziciji kot v strokovnih krogih, veliko lepih besed pa niso našli niti v vladnih strankah. Čeprav je zakon pripravilo ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Franc Props iz kvote Gibanja Svoboda.
Tako so iz koalicijskih strank takoj po sprejemu novele sporočili, da bodo pripravili novo novelo zakona, s katero bodo zagotovili pravno varnost državljanov, predvsem, kar se tiče fikcije vročitve.
Socialni demokrati so se namreč obregnili nad odločbo, da se osebno vročanje nadomesti z vročanjem v poštni nabiralnik. To v praksi pomeni, da če naslovniku dokumenta ne bo mogoče vročiti osebno v roke, ga bodo pristojni lahko pustili v hišnem predalniku. Odločba bo tudi skrajšala fikcijo vročitve iz 15 na 7 dni. To bo v praksi pomenilo, da bo država, oziroma njene institucije po sedmih dneh menili, da je pošiljka vročena.
V SD so opozorili tudi, da je v zakonu med drugim neprimerna poenostavitev postopkov, ki jih predlog uveljavlja predvsem v korist odločevalcev. Poenostavitev postopkov dolgoročno pomeni povečanje upravnih sporov - če upravni organi odločajo na podlagi manj temeljitih in manj obrazloženih odločb, se verjetnost sprožitve spora pred upravnim sodiščem povečuje.
V opozicijski NSi pa so opozorili, da mora biti odločba izdana najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je upravni organ vlogo prejel in ne od dneva prejema popolne vloge. To je po njihovem mnenju sporno, saj bo upravnemu organu prepuščeno odločanje, o tem, kako bo postopal v primeru nepopolne vloge, ali bo o zadevi sprejel odločitev ali pa bo stranko pozval k dopolnitvi vloge.
Kaj pravijo na ministrstvu Propsa?
Z vprašanji o morebitnih novih amandmajih na zakon o upravnem postopku smo se obrnili tudi na ministrstvo za javno upravo (MJU) pod vodstvom Franca Propsa. Na ministrstvu, ki je sicer pripravilo novelo, so s svojim delom kljub pomislekom stroke in koalicijskih strank še vedno ponosni.
»Na ministrstvu za javno upravo menimo, da pravila zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I) zagotavljajo ustavnopravno skladno in uravnoteženo varstvo javnega ter zasebnega interesa, kar je osnovni namen zakona,« so zapisali na MJU.
Na ministrstvu so poudarili, da je učinke sprememb možno empirično analizirati šele po uveljavitvi sprememb in rabi zakona v praksi.
»Ne glede na to, pa bo ministrstvo nudilo vso potrebno strokovno podporo, če bodo poslanke in poslanci pri morebitni pripravi novele ocenili, da je to potrebno,« so še poudarili na MJU.
Katere so preostale novosti?
Sporni zakon bo poleg sprememb, ki so zmotile tako koalicijske kot opozicijske stranke, prinesel še nekaj novosti:
Za poslovne subjekte se uvaja obvezno elektronsko vročanje v varni elektronski predal
Elektronsko vročanje bo po trditvah MJU razbremenilo tako poslovne subjekte (ti naj bi dokumente lažje prevzemali in z njimi upravljali) kot tudi državne organe (njihovo delovanje naj bi bilo enostavnejše in hitrejše). Sprememba naj bi v praksi po trditvah MJU začela delovati v enem letu od uveljavitve zakona.
Samodejna izdaja potrdil iz uradnih evidenc
Zakon bo omogočil, da se potrdilo iz uradnih evidenc v elektronski obliki lahko izda samodejno. Zahtevo za izdajo potrdila bodo zainteresirani lahko vložili prek eUprave ali drugega informacijskega sistema.
Vlaganje vlog
Star zakon določa, da za elektronsko oddajo vloge vložnik potrebuje kvalificiran elektronski podpis. Po novem bi vlogo lahko oddal tudi z naprednim elektronskim podpisom. Če pa elektronskega podpisa nima, ali pa ga ne zna uporabljati, se bo identiteta vložnika ugotavljala s preverjanjem ujemanja podatkov, ki jih navede vložnik s podatki v uradnih evidencah (ujemanje osebnega imena, EMŠO, davčne številke, številke osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja).
Ustne obravnave prek videokonference
Z novelo zakona bo omogočeno izvajanje ustne obravnave prek videokonference. Na MJU so poudarili, da se zaradi tega ukrepa marsikateremu državljanu ne bo treba osebno udeležiti obravnave. Osebna navzočnost po mnenju MJU namreč ni vedno nujna za ugotavljanje in razjasnitev dejanskega stanja.
Pripravljalni – posvetovalni narok
Zakon prinaša novo možnost v postopku, in sicer pripravljalni oziroma posvetovalni narok. Organ ga lahko skliče, kadar presodi, da bi že pred ustno obravnavo z razlago poteka postopka, dejanskega stanja in možnih posledic odločitve na bolj neformalen način razjasnil vprašanja ter zmanjšal negotovost in zadržke strank, ki lahko vplivajo na potek postopka.
