Robert Golob ne bo odstopil. Počakal bo na pravnomočno sodno odločitev glede kršenja integritete v zadevi Bobnar. Do pravnomočne odločitve pa bo preteklo še nekaj časa. Vmes se bodo zgodile tudi volitve. Foto: BOBO
Koalicija relativizira Golobovo zlorabo oblasti
Predsednik vlade je pred dobrimi tremi leti zatrdil, da bo v primeru ugotovitve kršitve integritete zapustil položaj, zdaj pa te obljube ne drži. Raje relativizira dejanja, ki so pripeljala do ugotovitve kršitve integritete. Odločitev KPK bo spodbijal na sodišču. Pri tem pa velja spomniti na pomembno dejstvo - načelo domneve nedolžnosti velja izključno v kazenskih postopkih, zato se nanj v tem primeru ni mogoče sklicevati.
18. aprila 2022 - nekaj dni pred volitvami, je dr. Robert Golob na vprašanje, ali bi odstopil s premierskega položaja, če bi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotovila kršenje zakona o integriteti za POP TV, samozavestno izstrelil:
»Zagotovo.«
Zdaj, dobra tri leta kasneje je protikorupcijska komisija v zadevi Bobnar ugotovila kršitev integritete. Predsednik vlade jo je po odločitvi komisije namreč kršil s tem, ko je nedopustno posegel in vplival na delo policije.
Če bi se torej premier držal svojih besed, bi odstopil. Ampak ne, raje išče opravičila za svoja ravnanja in relativizira ugotovitev neodvisnega organa.
Dejal je, da ob ugotovitvah KPK zlasti pred njihovo pravnomočnostjo ne namerava odstopiti, saj gre za obtožbe na podlagi sporočil, ki zanj niso kršitev integritete. »Najvišja integriteta je držati besedo do volivcev, oni imajo zadnjo besedo,« so njegove besede povzeli v premierjevem kabinetu.
Golob je ob tem v poskusih relativizacije odločitve protikorupcijske komisije spomnil tudi na svoje predvolilne obljube glede urejanja razmer v policiji, oziroma da ne bodo počeli, kar je počela prejšnja vlada pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše, tudi na področju policije. »Mislim, da je dolžnost premierja, da ko opazi neki pojav, ki ni ustrezen, ki tudi ne ustreza predvolilnim obljubam, da na to opozori. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) očitno meni drugače,« je dejal za Odmeve.
Opozoril je še, da ga KPK tudi ni pozvala k odstopu, prav tako mu ni naložila nobene sankcije. Kar je seveda res, saj komisija tega po zakonu niti ne more storiti.
V kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da je edini očitek, zaradi katerega naj bi predsednik vlade domnevno kršil integriteto, dve telefonski sporočili, v katerih izraža zaskrbljenost nad kadrovsko sliko v Policiji: »Na podlagi tega smo še toliko bolj prepričani, da to ne predstavlja kršitve integritete.«
Ti sporočili sta sicer povedni, saj sta »del širše zgodbe in le dva izmed številnih dokazov, ki jih preiskujeta tudi državno tožilstvo in policija,« je ob tem poudaril odvetnik Luka Švab, ki zastopa nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar.
Pri teh SMS-sporočilih, ki jih je premier poslal tedanji ministrici Bobnar, je namreč treba upoštevati njun kontekst. Že vsebina sporočil pa po njegovih besedah kaže na to, da se je pred, med in po poslanih sporočilih nekaj dogajalo.
»Ti dve sporočili sta tako samo dva izmed številnih dokazov, ki sta jih pred različnimi organi navedla tako Bobnar kot nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav,« predvsem v kazenskem postopku, je poudaril Švab.
»Seveda si vsakdo integriteto lahko prestavlja drugače, sem pa mnenja, da so za to pristojni neodvisni organi, da ugotavljajo, kje so meje oziroma kršitve integritete,« je dejal. Ob tem je izpostavil besede namestnice predsednika KPK Tine Divjak, da tudi eno sporočilo lahko pomeni kršitev integritete. Slednjo je KPK ugotovila in tudi potrdila.
Vrstijo se pozivi k odstopu
V Gibanju Svoboda in SD ter Levici odločitev KPK relativizirajo, češ da še ni pravnomočna, čeprav so v preteklosti ravnali drugače.
Medtem pa se iz vrst politične opozicije, pa tudi od nekaterih novih strank, vrstijo pozivi k odstopu Goloba. V stranki Karla Erjavca – Zaupanje zato predsednika vlade Roberta Goloba pozivajo k takojšnjemu odstopu in k temu, da se odpove kandidaturi na naslednjih parlamentarnih volitvah.
V stranki Pirati so zapisali, da gre pri izgovorih kabineta predsednika vlade, da je šlo le za dve esemes sporočili, za nevarno relativizacijo, s katero trenutna koalicija normalizira zlorabo oblasti.
»Iz vsebine obeh SMS-ov ter ob upoštevanju konteksta navedb tako nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar kot nekdanjega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava je zelo jasno, da Robert Golob ni zgolj izražal zaskrbljenosti. Predsednik vlade je vršil pritisk zoper ministrico, naj ta odpusti in prerazporedi točno določene zaposlene v policiji. Ni šlo za usklajevanje politik, ki bi izhajale iz usmeritev vlade, temveč za osebno zahtevo predsednika vlade.«
Država po mnenju Piratov ni predsednikovo osebno podjetje, nad katerim lahko ta vrši neomejeno moč. S tem ko predsednik vlade ne želi odstopiti, je pokazal tudi, kakšen odnos ima do svoje lastne funkcije, do neodvisnih institucij in do celotne države. Za Pirate so takšna ravnanja nesprejemljiva, saj spodkopavajo zaupanje ljudi v ključne državne institucije. S tovrstnimi ravnanji se tlakuje pot avtoritarizmu in razgradnji demokratične družbe v bodoče.
Boris Štefanec, predsednika Sveta Stranke Karla Erjavca – Zaupanje in nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije je povedal:
»V tem primeru ne gre za kazenski postopek, temveč za upravni postopek pred KPK. Načelo domneve nedolžnosti velja izključno v kazenskih postopkih, zato se nanj v tem primeru ni mogoče sklicevati. Ko KPK ugotovi kršitev integritete, gre za jasno ugotovljeno neetično in neintegritetno ravnanje. Če predsednik vlade prisega na pravno državo in visoke standarde politične kulture, mora prevzeti polno politično in moralno odgovornost. To pomeni odstop s funkcije in tudi odpoved kandidaturi na prihodnjih volitvah.«
Premier odločitev KPK izpodbija na upravnem sodišču. Počakal bo na pravnomočno sodno odločitev v zvezi s tem.
