Gibanje Svoboda Roberta Goloba - glede na analizo tokov volivcev - je največji poraženec glede zadržanja volilne baze iz leta 2022. Ta se v veliki meri preliva k Anžetu Logarju, pa tudi Vladimirju Prebiliču. Janez Janša pa ima stabilno bazo volivcev. Foto: BOBO
Volilna napoved portala Info360: Beg od Gibanja Svobode, Levica zunaj parlamenta.
Do volitev je še 56 dni, temperatura v političnih strankah pa je vse višja. Veliko je anket, ki merijo razpoloženje volivcev za potrebe političnih strank in za različne medije. Na Info360 smo se odločili zagnati projekt neodvisnega merjenja javnega mnenja s pomočjo naših bralcev. V merjenje volilnih namer smo vključili več kot štiri tisoč vprašanih.
Anketa, ki smo jo izvajali na portalu Info360 od 17. do 21. januarja, omogoča vpogled v trenutne volilne namere volilnega telesa. V njej smo upoštevali odgovore 4085 sodelujočih.
V državni zbor bi se po naši anketi uvrstilo sedem strank oziroma skupaj devet (če štejemo še stranki na skupni listi z NSi, torej SLS in Fokus, ki bosta morebiti tudi dobili svoje poslance), medtem ko je na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2022 parlamentarni prag prestopilo pet strank.
In kakšna je podpora posameznim strankam med opredeljenimi?
SDS bi, če bi bile volitve to nedeljo, volilo 27,9 odstotka vprašanih, Demokrate Anžeta Logarja 15,9 odstotka, Gibanje Svoboda 13,4 odstotka, Prerod Vladimirja Prebiliča 10,6 odstotka, skupna lista NSi+SLS+Fokus bi dobila 10,4 odstotka, stranka Resni.ca 5,5 odstotka ter SD 5,4 odstotka. Preostale stranke ne bi dosegle parlamentarnega praga.
Relativni zmagovalec volitev bi bila po trenutni volilni napovedi SDS Janeza Janše, dobila bi 29 poslanskih mandatov. Sledijo Demokrati Anžeta Logarja s 16 poslanci ter Gibanje Svoboda s 13 poslanci. Prerod Vladimirja Prebiliča bi dobil 10 poslancev. V parlament bi se uvrstila še skupna lista NSi, SLS in Fokus ter Resnica in Socialni demokrati. Najmanjši stranki aktualne koalicije Levici, ki gre na volitve s skupno listo s zeleno stranko Vesna, za zdaj ne kaže, da bo ostala parlamentarna stranka.
Kam so se premaknili nekdanji Golobovi volivci
Preverili smo še, kako so se spremenile volilne preference od zadnjih državnozborskih volitev.
Gibanje Svoboda Roberta Goloba - glede na analizo tokov volivcev - je največji poraženec glede zadržanja volilne baze iz leta 2022. Ta se v veliki meri preliva k Anžetu Logarju, pa tudi Vladimirju Prebiliču.
Križanje rezultatov aktualnih volilnih preferenc in podatkov o tem, koga so volili na zadnjih parlamentarnih volitvah, kaže, da Prerod največji del svojih podpornikov zajema v bazenu nekdanjih volivcev Gibanja Svoboda in SD. Tudi velik delež podpornikov Demokratov zajema v bazenu nekdanjih volivcev Goloba, pomembno pa je Anže Logar posegel tudi v bazen podpornikov krščanskih demokratov, ki jih očitno rešuje odločitev o skupni listi za volitve še z dvema strankama.
Rezultate spletne ankete je obdelal strokovnjak za statistiko in umetno inteligenco dr. Niko Gamulin.
»Verodostojnost rezultatov ankete smo zagotovili v treh korakih,« pojasnjuje. »Najprej z demografskim uravnoteženjem vzorca glede na uradne podatke statističnega urada (spol, starost, regija), s čimer smo odpravili tipične pristranskosti spletnih panelov (preveč mladi, urbani, visoko izobraženi). Sledila je kalibracija na znane volilne rezultate iz leta 2022, kar pomeni, da smo preverili, ali metoda pravilno rekonstruira dejanske volitve. Uporabili smo Bayesov hierarhični model, ki ne »popravlja« ankete na silo, temveč statistično oceni, kako verjetni so različni scenariji podpore v populaciji, pri čemer upošteva negotovost, regionalne razlike in velikost podvzorcev. Ključno pa je, da smo metodo validirali na realnih podatkih iz leta 2022; metoda, ki je bila tam najbolj natančna, je bila uporabljena tudi za ocene za leto 2026,« za Info360 pojasnjuje dr. Gamulin.
Kakšna bi lahko bila prihodnja koalicija, na temelju rezultatov ankete nismo špekulirali.
Spomnimo, ta teden smo politične stranke sicer vprašali, ali bodo koalicije neformalno skušali vsaj v grobem sestavljati že pred volitvami, saj je predsednica Nataša Pirc Musar napovedala, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki ji bo prinesel 46 glasov in ne zmagovalcu volitev. Direktnemu odgovoru so se v strankah izognili.
