Prihaja Udba 2.0? Obveščevalcem drastična širitev pooblastil

Vlada je ob Šutarjevem zakonu sprejela tudi novelo zakona o Sovi, ki obveščevalcem drastično širi pooblastila. Bomo dobili Udbo 2.0? Ali Slovenija postaja policijska država? Na ta vprašanja smo iskali odgovor v oddaji V središču, v kateri smo gostili Andreja Rupnika, nekdanjega šefa Sove, policista in pravnika, ki je dober poznavalec področja obveščevalnih služb, predsednika parlamentarne komisije za nadzor varnostno obveščevalnih služb Janeza Žaklja (NSi) ter nekdanjo novinarko, zdaj poslanko stranke SD Mojco Šetinc Pašek. 

Vlada predlaga, da se spremembe zakona o Sovi v državnem zboru sprejme po nujnem postopku. Sova bo po predlogu te novele lahko spremljala tudi slovenske državljane, pri svoji dejavnosti uporabljala IMSI lovilce (njihovo uporabo je ustavno sodišče policiji pred tremi leti prepovedalo, op. p.) ter tudi posebno vohunsko programsko opremo in biometrično prepoznavo obrazov.

Javnosti je najverjetneje najbolj znana izraelska vohunska programska oprema Pegasus, ki pa je po besedah direktorja Sove Joška Kadivnika ne bodo kupili; a ne glede na to, da oprema slovenskih obveščevalcev ne bo izraelskega izvora, bo po svoji vsebini enaka Pegasusu - in obveščevalcem omogočala popolni nadzor nad napravami na daljavo. To pomeni, da bo lahko prestrezala tudi sporočila, ki si jih bodo targetirani uporabniki mobilnih telefonov izmenjevali prek kriptiranih aplikacij, kot sta signal ali sky.

Vohunska programska oprema sicer lahko bere sporočila, posluša klice, dostopa do kamere in mikrofona ter sledi lokaciji – vse to brez vednosti uporabnika oziroma lastnika mobilnega telefona. Vanj pa jo je mogoče namestiti brez sodelovanja uporabnika, torej brez tega, da se na primer na klic ali sms odgovori oziroma ga prebere.

Zlorabe so vedno in povsod mogoče

Aktivist Jaša Jenull je pred včerajšnjim protestom pred državnim zborom zaradi predlogov Golobove vlade zapisal, da morajo biti zakoni spisani z mislijo, kako bi jih lahko uporabljala najslabša vlada. Publicist Boris Vezjak pa je pri svojem komentiranju aktualnih sprememb uporabil besedno zvezo »Janša v Golobovi glavi«. Kako komentirajo naši sogovorniki ta opozorila? Po svetu so namreč znani številni primeri zlorab obveščevalnih služb, ena največjih tovrstnih afer v zadnjem desetletju se je zgodila v Makedoniji. Je zloraba tehničnih sredstev, ki jih bodo v prihodnje lahko uporabljali slovenski obveščevalci, mogoča tudi pri nas? »Mogoča je,« ocenjuje Andrej Rupnik.

Janez Žakelj vodi parlamentarno komisijo za nadzor varnostno obveščevalnih služb in si želi, da bi imela - po zgledu parlamentarnih preiskovalnih komisij - tudi sama možnost najeti strokovnjake s področja informacijske tehnologije in varnostnih ved, ki bi bili sposobni ekipi Sove parirati oziroma izvajati dejanski nadzor nad temi novimi pooblastili. »Vsi smo žrtve predvolilne kampanje Roberta Goloba in neke histerije o izrednih razmerah, ki jih ni,« komentira vladno hitenje s spremembami Žakelj. Je sam že ugotovil, kako vladajoča politika morebiti zlorablja informacije obveščevalcev?

Aleš Zalar, nekdanji pravosodni minister in sodnik je že pod vlado Marjana Šarca, ko so se nazadnje pojavile ideje o širitvi pooblastil obveščevalcem, opozarjal, da je pred povečanjem pooblastil oziroma hkrati z njimi nujno zagotoviti ustrezen nadzor nad njimi, saj si nove Udbe ne želi nihče. Zalar je tudi razkril, da je kot predsednik sodišča preprečil prisluškovanje telefonu predsednika LDS, ki so si ga zamislili obveščevalci v času, ko jih je vodil Miha Brejc.

Nujno opolnomočenje parlamentarnih nadzornikov

Tudi Mojca Pašek Šetinc je prepričana, da je z večjimi pooblastili nujno hkrati ustrezno strokovno opolnomočiti komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, saj poslanci dejansko niso sposobni nadzirati obveščevalcev. Kaj je v zvezi z občutno širitvijo pooblastil obveščevalne službe nesprejemljivo?

V pogovoru novinarke Suzane Kos z gosti lahko izveste tudi, kako imajo nadzor obveščevalcev urejene razvite demokratične države? Kako nevarni so strankarski kadri, ki jih vsakokratna vladajoča politika lahko zaposli v obveščevalnih strukturah? Je mogoče, da obveščevalci za potrebe Gibanja Svoboda zdaj zbirajo podatke, ki bi jih lahko v predvolilni kampanji uporabili zoper politična konkurenta Anžeta Logarja in Vladimirja Prebiliča?

V oddaji razkrivamo tudi, zakaj oziroma na temelju česa nekateri kazenski odvetniki trdijo, da so se v sodnih spisih pojavile informacije, ki so bile pridobljene s pomočjo IMSI lovilcev; teh policija ne sme uporabljati, je pa že pred leti kupila dva. 

Celotni pogovor oddaje V središču s Suzano Kos.