Priljubljeno županjo nagovarjajo z dveh strani. Dominika Švarc Pipan pa na listi Svobode?

»Seznam kandidatov za naslednje državnozborske volitve bo objavljen pravočasno, po objavi datuma volitev v letu 2026. Postopek izbire bomo izpeljali skladno s statutom stranke, zato o imenih ne govorimo v javnosti, saj bodo najprej obveščeni organi stranke,« skopo odgovarjajo v Gibanju Svoboda na vprašanja, povezana z izbiro kandidatov za poslance za spomladanske volitve. 

Bo na kandidatni listi Gibanja Svobode Roberta Goloba v Ljubljani res tudi ime Dominike Švarc Pipan, nekdanje pravosodne ministrice iz kvote SD, ki je odstopila ob aferi nakupa nesojene sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani? Tako namreč namigujejo v političnih kuloarjih.

Švarc Pipan, ki od novembra lani dela kot samostojna podjetnica, pravi, da je »zadovoljna v svojem poslu v gospodarskem sektorju«. Na vprašanje, ali torej trdi, da je v politiki zagotovo ne bo več - pa se ne opredeljuje, češ da odgovarja »za tukaj in zdaj.« 

Nekdanja ministrica se je medtem že razšla s stranko SD, in kot smo pisali, bila lani na Googlu med najbolj iskanimi osebami iz Slovenije.

Kje je danes Dominika Švarc Pipan, na Googlu najbolj iskana oseba med Slovenci?

Pia Pangos

16. december 2024

Načrti koalicije za ponovni mandat

V Gibanju Svoboda - ki se mu bo glede na javnomnenjske ankete volilni rezultat v primerjavi z državnozborskimi volitvami leta 2022 pomembno poslabšal - zdaj kalkulirajo, kako bi se spomladi odrezali čimbolje. Pri tem pa, tako sogovorniki, pregledujejo tudi podatke, kje so najboljše rezultate na zadnjih volitvah dosegli na primer v SD. Aktualna koalicija želi namreč doseči volilni rezultat, ki bi omogočil novo Golobovo vlado. 

Po določbi 91. člena zakona o volitvah v državni zbor so z liste kandidatov izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju oziroma v skupnem številu glasov v dveh volilnih okrajih.

Zaradi te določbe zakona je povsem razumljivo, da vsaka politična stranka določi (postavi) močnejše kandidate v tisti volilni okraj, v katerem se je, na podlagi izidov na preteklih volitvah pokazalo, da je politična stranka dosegla dober rezultat oziroma da ji je v tem volilnem okraju volilna preferenca izrazito naklonjena. 

Ob upoštevanju slednjega lahko pride torej do dogovora dveh ali več političnih strank, da svoje močnejše kandidate postavijo v tiste volilne okraje, kjer vsaka politična stranka pričakuje dober oziroma boljši volilni izid, po načelu, da si drug drugemu »ne hodijo v zelje«. Tako lahko skupaj dosežejo boljši volilni izid oziroma več mandatov državnem zboru.  

Kaj po odhodu priljubljenega poslanca s Koroške?

Eno od dilem imajo tako v koaliciji na Koroškem, kjer je na zadnjih volitvah kandidiral lokalno zelo prepoznaven Jani Prednik in dosegel najboljši rezultat med vsemi poslanci SD. Tokrat ga med kandidati na strankini listi ne bo. V Prednikovem volilnem okraju je bila na volitvah 2022 druga najmočnejša stranka SDS, njihov kandidat pa najbližji Prednikov zasledovalec.

Koalicija bi poslanca s Koroške lahko dobila tudi tako, da bi h kandidaturi prepričali priljubljeno županjo Črne na Koroškem Romano Lesjak (aktualni mandat je njen četrti, kandidirala pa je kot samostojna kandidatka), ki bi lahko med »volilno kampanjo v dobro vlade komunicirala tudi uspešen proces obnove po poplavah avgusta leta 2023«.

Romano Lesjak je h kandidaturi na listi stranke nagovarjal tudi Prerod Vladimirja Prebiliča. 

»Name je županja naredila velik vtis še iz časa, ko sva bila kolega, oba sva bila prvič izvoljena leta 2010, in jo izjemno cenim. Verjamem, da so takšni posamezniki zanimivi več strankam,« pravi Prebilič. Sam bo zaradi kalkulacij kandidiral v Kočevju in Ljubljani.

Lesjak je doslej zavračala ideje, da bi se podala v politiko na državni ravni. Bo tokrat vabilo sprejela? 

»Nisem se še odločila, kaj bom naredila. Čas imam do konca meseca. Glede na to, da zelo rada delam to, kar počnem danes in glede na to, kaj se dogaja v politiki na državni ravni, zelo kolebam, ali bi se spustila v kandidaturo za poslanko,« nam je povedala županja Lesjak.

Ali torej kalkulirajo in preučujejo, kje se jim splača - glede na zadnje volilne rezultate - staviti na svoje najboljše kandidate in kje si »ne bodo hodili v zelje« smo vprašali še manjši koalicijski stranki SD in Levico? 

Kaj sta na to odgovorila vodji poslanski skupin Meira Hot in Matej Tašner Vatovec, lahko prisluhnete v posnetku.

Volilna-napoved.si, ki na enem mestu združuje vse rezultate najpomembnejšij javnomnenjskih agencij, sicer kaže, da bi Gibanje Svoboda imelo 27 poslancev, SD 9, Levica pa naj ne bi prestopila parlamentarnega praga. Ob takšnem volilnem rezultatu aktualna koalicija ne bi ponovila mandata.