Priseljence, ki se niso pripravljeni vključiti, bo treba vrniti v izvorne države

Janez Cigler Kralj, 46-letni politolog je prag državnega zbora prvič prestopil leta 2006 kot tiskovni predstavnik stranke; to funkcijo je v preteklosti opravljal tudi njegov poslanski kolega Jernej Vrtovec, ki je danes potrdil svojo kandidaturo za novega predsednika stranke (s Cigler Kraljem smo se pogovarjali pretekli teden, 24. julija 2025). NSi ima po zadnji anketi inštituta Mediana za Pop TV 2,9-odstotno javnomnenjsko podporo, bo jesenska sprememba na vrhu vplivala na rejtinge stranke?

Vaša stranka bo imela 13. septembra volilni kongres, ste se že odločili, boste kandidirali za predsednika?

Seveda ni skrivnost, da se govori o kandidaturi kolega Jerneja Vrtovca in o meni; upam, da se bo še kdo pojavil, ker je dobro, če imamo večjo izbiro.

Kakšno je vzdušje v stranki glede na to, da so štirje vaši kolegi kazensko ovadeni, med njimi tudi Jernej Vrtovec?

Glede tega bi najprej opozoril na nenavadnost, da so mediji in nekateri drugi dobili vsebino ovadbe in bili z njo seznanjeni, medtem ko štirje kolegi, ki ste jih omenili, te ovadbe še zdaj nimajo v rokah, oni ne vedo, kaj v ovadbi piše, in se pred tem ne morejo korektno braniti.

Policija je v tem primeru gotovo instrumentalizirana, zlorabljena za namene ustrahovanja in ustavljanja dela ene od opozicijskih strank, zato, da bi nas kot ekipo NSi upočasnjevali ter da bi nam vzeli fokus z zadev, ki so pomembne. Gre tudi poskus odvračanja pozornosti od rabot Roberta Goloba in tudi njegovih poslancev. Poslanec Aleksander Prosen Kralj služi na primer s posli z ministrstvom za zdravje, poslanec Teodor Uranič pa je kazensko ovaden, ker naj bi pridobil protipravno materialno korist s ponarejanjem listine v svoji krajevni skupnosti, da je dobil asfalt do svoje hiše v vrednosti 80.000  evrov.

Dajva se raje pogovarjati o poslancih vaše stranke.

Ovadba ni obsodba, in prepričan sem, da se bo pri naših poslancih izkazalo, da ni nobene podlage zanjo. Verjamem, da bo tožilstvo te obtožbe moralo zavreči. Je pa ta zadeva našo stranko še bolj povezala in poenotila. Ljudje niso neumni, razumejo, da so ti napadi neutemeljeni, podobno kot druge afere, spomnimo se na primer afere Dars, kjer je bilo vse preiskano in nič najdeno.

Gre za taktiko umazati politike in da bi ljudje na eni strani mislili, da smo vsi isti in da bi volivke in volivci na dan volitev tako ostali doma. Že štiri ali pet mesecev namreč javnomnenjske raziskave kažejo, da obstaja verjetnost za desno vlado po volitvah 2026. Zato skušajo očrniti NSi in naše poslance, da bi bil naš volilni rezultat čim slabši. Mislim, da bo učinek ravno nasproten.

Ena od parlamentarnih preiskovalnih komisij se je lotila financiranja vaše stranke prek mislišča NSi, to je prek Inštituta Janeza Evangelista Kreka. Ste bili vi v njegovem upravnem odboru, kdo so financerji inštituta? Govori se, da so bile zelo zanimive časovne povezave v času tretje Janševe vlade – ko so največji gradbinci Kolektor, CGP pa podjetje Janeza Škrabca dobila infrastrukturne posle in so časovno sovpadala njihova nakazila inštitutu. Stranka je imela tedaj v vladi ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Nikoli nisem bil član upravnega odbora inštituta, morda se to misli, ker sem v stranki že nekaj mandatov predsednik Združenja delavcev, to je organizacijska enota, ki razvija krščansko demokratski vidik socialnega dialoga, položaja delavcev in tako naprej. Glede nakazil, ki jih omenjate, težko kaj komentiram, ker nisem bil nikoli v organih inštituta. Kolikor pa vem, veliko podjetij pravzaprav podpira večino ali pa vse politične stranke, kar je sicer stvar njihovih poslovodstev.

Omenjeni inštitut pripravlja tudi ankete javnega mnenja, ker ne zaupate anketam, ki jih agencije delajo za različne medije, hkrati ste pa vi sami dali eni od agencij znova delati anketo, da bi prek nje znova preverili, kakšno je stališče vaših podpornikov do tega, da bi bili spet v vladi Janeza Janše.

Resna politična stranka se mora znati pozicionirati tudi na temelju »velikih« podatkov, ki jih lahko dobiš samo z anketami, zato da vidiš, kako ljudje pravzaprav tvoje dosedanje ravnanje ocenjujejo in kaj vidijo kot tisto, s čimer bi se morali ukvarjati naprej. Redno merimo svoja stališča glede temeljnih tem, kot so na primer stanovanjska politika, zdravstvo, demografija ali na primer mladi, pa seveda tudi vprašanje glede koaliranja.

NSi je tista politična stranka, ki bi lahko pomenila jeziček na tehtnici po volitvah.

Kaj pa vnovično merjenje glede koalicije z Janezom Janšo?

Znotraj stranke so različna mnenja o tem. Kar pa lahko potegnemo iz anket, je, da so ljudje pragmatični v smislu, da je treba narediti vse, da na volitvah leta 2026 to vlado odslovimo. Najprej pa je ključno, da mi dosežemo dober volilni rezultat. Kdo bo predsednik vlade in s kom se bomo povezovali, je pa vprašanje za po volitvah.

Kako komentirate izjavo Mateja Tonina, da je ostal sam pri nasprotovanju vnovičnega koaliranja v vladi pod vodstvom SDS oziroma Janeza Janše?

Lahko rečem, da ta njegova pozicija ni čisto objektivna, gre za njegovo mnenje.

Je pa Matej Tonin opravil veliko delo v sedmih letih, v katerih je predsedoval NSi. Prišli smo do točke, da je praktično nemogoče biti dejaven evropski poslanec in hkrati še predsednik stranke. Je pa odličen evropski poslanec, kar je v enem letu tudi že pokazal.

Slišati je, da ste bili osebno precej šokirani, ko je prišla na dan zadeva z njegovim sporočilom v skupino Dars na kriptirani aplikaciji signal po nadzoru Knovsa na policiji.

Matej Tonin pravi, da tega sporočila ni bilo.

Težko je verjeti, da bi policija potvarjala zadeve v politične namene.

To je res nekaj groznega, ampak vsi indici kažejo na to, da stvari iz policije odtekajo.

Odtekanje informacij je eno, da bi si policija izmislila sporočilo pa drugo.

Preveč je stvari, ki kažejo, da je vrh policije instrumentaliziran. Ne govorim o policistih in policistkah, ki se pri svojem delu nedvomno zelo trudijo, ampak govorim o vodstvu policije in o ozadjih, ki policijo obvladujejo. Konec koncev se je pri drugi interpelaciji o delu notranjega ministra Boštjana Poklukarja pokazalo, kako sprevrženo je povezan vrh politike oziroma Gibanja Svoboda z vodstvom policije.

»Preveč je stvari, ki kažejo, da je vrh policije instrumentaliziran.«

Pred parlamentarnimi počitnicami je buril duhove referendum o obrambnih izdatkih, SD je bila deležna očitkov Levice, da je šlo pri drugem glasovanju poslancev socialnih demokratov za »šlamastiko demokracije«, a tudi vaši stranki so očitali, da ste govorili eno, pri glasovanju pa storili drugo.

Super, da ste mi dali iztočnico, da lahko to še enkrat razložim. Mi smo takoj označili njihovo dogovarjanje in pregovarjanje ter laganje zaveznikom v Haagu in zavajanje državljank in državljanov kot festival sprenevedanja.

Že kolega Janez Žakelj je napovedal, da pri tem festivalu sprenevedanja ne bomo sodelovali, nismo pa rekli, da ne bomo sodelovali pri glasovanju. Zelo načrtno in premišljeno smo glasovali tako prvič kot drugič, saj smo želeli razkriti, da se manipulira z ljudmi. Če tega ne bi storili, se ne bi razkrila dvoličnost Roberta Goloba in njegov dogovor z Levico v ozadju.

No, Levica ta dogovor zanika.

Lahko zanika, ampak očitno gre za dogovor Roberta Goloba z Levico. Ciril Ribičič je ob tem dobro povedal, da je bilo referendumsko vprašanje zavajajoče, neprimerno, in očitno napisano s prepričanjem, da referenduma ne bo.

Tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba je opozarjala glede referendumskega vprašanja. 

Parlamentarna zakonodajno-pravna služba v tem mandatu za koalicijo, kot da ne obstaja - če so kritični, jih spregledajo.

Mnenje zakonodajno-pravne službe je za predsednico državnega zbora brezpredmetno. Primer referenduma z obrambnimi izdatki je jasen dokaz, da sta se Robert Golob in Asta Vrečko dogovarjala, kako Levici dvigniti javnomnenjske rejtinge.

S svojim glasovanjem so izzvali tudi SD, ki se je počutila v tej igri inferiorno, in spregledano. Levica in Robert Golob sta jih obvozila, pa so hoteli pristaviti svoj lonček. Očitno je, da SD v tej vladi bledi, Levica pa prosperira.

NSi ne pristaja na podporo spremembam volilne zakonodaje, zakaj ne slišite poudarjanja Gibanja Svoboda, da spremembe ne bi veljale za državnozborske volitve leta 2026 in jih podprete?

Naš odgovor je zelo jasen in zelo preprost - če sprejmemo te spremembe tik pred volitvami in rečemo, da bodo veljale za naslednje volitve leta 2030, s tem vzamemo legitimnost volitvam leta 2026.

Je pa v zvezi s tem naša zaveza, da bomo - če bomo del neke dvotretjinske večine – takoj v prvem letu po volitvah spreminjali volilno zakonodajo. Sicer pa tudi Beneška komisija (gre za svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih, op. p.)  priporoča, da se v zadnjem letu pred volitvami te zadeve ne spreminjajo.

Preden ste bili poslanec in minister ste bili osem let strokovni sodelavec v državnem zboru, kako vidite njegovo delovanje?

Žal lahko rečem, da smo priča eroziji parlamentarizma, sploh v zadnjih treh letih je šlo čez vse meje. Predsednica državnega zbora tolmači poslovnik tako, da noben rok več ne velja.

V NSi se sicer nismo odločili obstruirati sej kolegija predsednice, sam hodim redno nanje, ampak čisto na vsaki izrazim mnenje oziroma protest. Večina ljudi pa je v parlamentu s sklonjeno glavo, ni glasnih protestov glede krajšanja rokov, krnjenja javne razprave … Vidim neko strahovlado, saj si iz kroga koalicije nihče ne upa nič reči, na hodnikih pa je veliko kritike.

Tudi vaši poslanci so deležni groženj, boste vložili kakšno ovadbo?

Poslanec Aleksander Reberšek se je poleg Vide Čadonič Špelič zelo angažiral glede preprečevanja zlorab socialnih transferjev in pri tem, da se v družbi vzpostavita pravičnost in red, torej, da so zakoni enaki za vse. Najbolj izstopajoča pri tem je romska problematika, kolega Reberšek se je zelo izpostavil in je postal tarča resnih groženj, da ga bodo ustrelili, in podobno, kar je seveda nesprejemljivo.

Obvestili smo pristojne službe državnega zbora in pripravila naj bi se ocena varnostne situacije, upam, da se bo ustrezno preventivno poskrbelo za njegovo varnost in tudi drugih izpostavljenih.

Očitno bo močna predvolilna tema romska problematika in ne več migracije.

Obe temi bosta del razprav v predvolilni kampanji. Zelo pozorno spremljam kanclerja Merza in njegovo vlado v Nemčiji, mislim, da so se tudi v Avstriji lotili migrantske problematike po zamujenih letih iz časa prejšnjih vlad.

Tudi pri nas bo to resna debata, saj nimamo samo albanskega dela naših soprebivalcev, nimamo samo romskih skupnosti, ampak imamo zdaj že veliko priseljencev, ki so Afganistanci, Sirci, Maročani ... To so ljudje, ki jih sploh ne poznamo, ki se verjetno sploh ne integrirajo, in tu bomo imeli izzive. Tiste, ki se niso pripravljeni vključiti in prilagoditi, bo treba strožje obravnavati in jih tudi vrniti v izvorne države.

»Tiste, ki se niso pripravljeni vključiti in prilagoditi, bo treba strožje obravnavati in jih tudi vrniti v izvorne države.«

Tema bodo torej migranti, romska problematika, albanska problematika, seveda tudi zdravstvo in dolgotrajna oskrba. Ocenjujem, da bomo potrebovali dve do tri leta za popravilo škode in napak sedanje vlade. Z vidika poslovnega okolja se bo treba posvetiti razbremenitvi vseh, ki delajo, pa s tem ne mislim velikih mednarodnih multinacionalk, ampak malih in srednjih podjetnikov, obrtnikov, tistih torej, na katerih pravzaprav sloni naše gospodarstvo. Treba bo znižati davke in razbremeniti ljudi. To bo naš fokus.

Vabimo vas, da prisluhnite celotnemu pogovoru novinarke Suzane Kos z vodjo poslanske skupine NSi, v katerem med drugim tudi pojasni, zakaj »zavrnjeni referendum sprenevedanja o obrambnih izdatkih« še ni sanacija tega vprašanja, pač pa šele njen začetek.