Gibanje Svoboda trdi, da bo v pokojninski blagajni za 570 milijonov evrov manj, finančno ministrstvo pa je izračunalo, da bo izpad 234 milijonski. Gre za strašenje volivcev in prvi korak uresničevanja nove Golobove komunikacijske strategije. Foto: STA
Razkrivamo prvo referendumsko strašenje Svobode
Gibanje Svoboda trdi, da gre za 570 milijonski izpad, finančno ministrstvo pa je izračunalo 234 milijonski izpad. Komu naj verjamejo volivci?
Kako so Golobovi prišli do številke 570 milijonov evrov primanjkljaja v pokojninski blagajni? Gre za zavajanje, da bi prestrašili volivce? Nedavno razkrita komunikacijska strategija Gibanja Svoboda namreč vsebuje tudi del, v katerem priznavajo, da nekatere njihove trditve niso podprte z dejanskim preračunom posledic intervencijskega zakona. Je izpad prihodkov ZPIZ ob morebitni uveljavitvi interventnega zakona za razvoj Slovenije ena izmed takšnih trditev?
»Intervencijski zakon bo najbolj prizadel pokojninsko blagajno,« trdi Gibanje Svoboda v okviru kampanje pred odločanjem na naknadnem zakonodajnem referendumu 6. decembra 2026. Po Svobodinih trditvah naj bi se vsako leto vanjo steklo 570 milijonov evrov manj, ob tem pa naj vlada ne bi povedala, kako bo ta sredstva nadomestila.
Iz Gibanja Svoboda na naša vprašanja o tem, kako so prišli do višine izpada, niso odgovorili.
Na družabnih omrežjih, so objavili le, »da je reforma pokojninskega sistema, sprejeta v preteklem mandatu pod vlado dr. Roberta Goloba, imela en sam cilj: zagotoviti varne pokojnine sedanjim in bodočim upokojenkam in upokojencem še za nadaljnjih 20 let. Interventni zakon vse to ruši.«
Številka, ki jo omenja Gibanje Svoboda, precej odstopa od podatka ministrstva za finance. To je v oceni javnofinančnih učinkov ukrepov zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zapisalo, da bo letni izpad 234 milijonov evrov oziroma več kot polovico manj, kot to trdi Svoboda.
Minister za finance Andrej Šircelj je ob tem zagotovil, da bo izpad pokrit iz državnega proračuna v okviru vsakoletnega transferja v pokojninsko blagajno ter poudaril, da bodo tudi po uveljavitvi interventnega zakona vse pokojnine redno izplačane.
Kateri številki naj torej verjamejo volivke in volivci?
Govorili smo z dvema doktorjema ekonomije, oba - Janez Šušteršič in Marko Jaklič - sta dejala, da na vprašanje, komu verjeti, ne moreta odgovoriti, saj nista videla izračunov in ne vesta, na kakšen način so eni ali drugi prišli do omenjenih številk.
Na ministrstvu za finance izračunov Gibanja Svoboda ne komentirajo, posredovali so skupni znesek izpada iz pokojninske in zdravstvene blagajne, ki prav tako ni enak izračunu Svobode:
»po dinamični oceni celotni letni izpad javnofinančnih sredstev razvojnega zakona ocenjen na 647 mio evrov, od tega je 526 mio evrov pripisanih blagajnama socialnih zavarovanj (pokojninski in zdravstveni skupaj). Deloma gre za znižanje prihodkov, deloma pa za povečanje odhodkov iz naslova različnih ukrepov.«
O tem, da je treba poleg odhodkov in negativnih učinkov, ki nastanejo kot posledica intervencijskega zakona, upoštevati tudi prihodke in pozitivne učinke, je na komisiji za nadzor javnih financ septembra opozoril namestnik generalnega direktorja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Danijel Kovač, ko je predstavil zgolj neposredne učinke na pokojninsko blagajno, ne pa tudi posrednih.
»Ob morebitni uveljavitvi socialne oziroma razvojne kapice ter prehoda na 100 odstotkov pokojnine bi prišlo na drugi strani do višjih prihodkov na račun višje pobrane dohodnine, česar pa zavod finančno ni ovrednotil.«
Na tej isti seji je državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež poudaril, da ne drži, da je interventni zakon, zakon za bogate.
»Glede samega vpliva na javne finance, kot vsak zakon oziroma večina zakonov, ima tudi ta zakon vpliv na javne finance. Tega ne zanikamo, a moramo pri tem zakonu povedati bistvo, to je zakon, ki je v korist ljudi in gospodarstva. Ljudem nič ne jemlje in zmanjšuje njihova bremena ter pušča več njihovega denarja v žepih.«
Zastraševanje volivcev
Velik razkorak med številkama še posebej bode v oči v luči referendumskega komunikacijskega načrta Gibanja Svobode, ki so ga objavili na spletni strani Zanima.me.
V dokumentu so navodila, kako naj se Svoboda loti referendumske kampanje proti interventnemu zakonu in v okviru katerega se bo govorcem Svobode naložilo, da je treba volivce prestrašiti, argumentacija pa mora sloneti na predpostavki, da bi bila zmaga na referendumu zelena luč, da desna koalicija slovensko družbo pelje v povsem nov scenarij, ki je strašljiv.
Pri tem dokument izrecno opozarja, da ta sporočila niso nujno utemeljena z dejanskim preračunom posledic interventnega zakona.
Strategija je vzbudila veliko pozornosti tudi med komunikatorji. Izkušena strokovnjakinja za strateško komuniciranje Nina Tomažin Bolcar je na X tako na primer zapisala, da če to drži in gre za zavestno strategijo vzbujanja strahu, to odpira resna vprašanja komunikacijske etike.
»Tudi #SOZ kodeks določa, da oglaševanje ne sme brez upravičenega razloga povzročati občutka strahu ali stiske. Politično komuniciranje ne sme imeti nižjih etičnih standardov,« je zapisala.
V kakšni kondiciji gre koalicija na referendum?
Tudi zaradi »igranja s številkami« je občutek, da se na referendumu zopet ne bo odločalo o vsebini, pač pa za ali proti vladi Janeza Janše. In kako kaže koalicijskim ter opozicijskim strankam?
V časniku Delo so objavili zadnjo javnomnenjsko poizvedbo inštituta Mediana o podpori političnim strankam, ki so jo opravili med 2. in 5. novembrom na vzorcu 716 vprašanih.
S podporo največjima strankama pa je takole: SDS se je v mesecu dni podpora okrepila za 0,6 odstotne točke, trojček okoli NSi je pridobil odstotno točko podpore, prav tako Demokrati. SD je izgubila kar 2,1 odstotne točke podpore, Gibanju Svoboda je ta padla za 1,6 odstotne točke, Levica pa je podporo iz prejšnjega meseca ohranila na isti ravni.
Ob upoštevanju samo opredeljenih anketiranih je podpora SDS 29,4 odstotka, Gibanje Svoboda 24 odstotna, trojček NSi, SLS in Fokus pa podpira 12,4 odstotka. SD bi jih izbralo 9,5 odstotka, Levico 8,7 odstotka, Demokrate 4,9 odstotka, Resnico bi volilo 2,3 odstotka vprašanih in ne bi prestopila parlamentarnega praga.
Prva stvar, ki jo opazimo v anketi, je, da se je podpora vsem trem vladnim strankam povečala (vsaki za malo, a kumulativni učinek je nezanemarljiv), dvema opozicijskima pa padla in pri eni (Levici) ostala enaka, je ob tem zapisal politični komentator Luka Lisjak Gabrijelčič in še:
Vidimo sočasno krepitev vseh treh vladnih strank, ki bi lahko vlado sestavile s parlamentarno večino, brez Resnice.
