Razkrivamo, v rokah katere sodnice je politična usoda Roberta Goloba

Višja državna tožilka Blanka Žgajnar, vodja oddelka za gospodarske in kazenske zadeve na specializiranem državnem tožilstvu v Ljubljani, je za Televizijo Slovenija potrdila, da je bila v zadevi Bobnar zoper eno fizično osebo (predsednika vlade Roberta Goloba, op. p.) vložena zahteva za sodno preiskavo.

Pred letom dni je policija na specializirano državno tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper premierja Goloba zaradi suma kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje. Očitali so mu kaznivo dejanje po drugem odstavku 264. člena kazenskega zakonika iz poglavja kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je večkrat izjavila, da naj bi premier v zameno, da sama ohrani svoj ministrski položaj, zahteval, da določene osebe na policiji izgubijo službo.

Že nekaj časa se namiguje, da naj bi bila tožilka Žgajnar, ki je vložila zahtevo za preiskavo zoper Goloba, tarča vse večjih pritiskov s strani politike, kar pa je sama, ko smo jo poklicali, zanikala. Za Info360 so na specializiranem državnem tožilstvu v njenem imenu povedali, da nanjo osebno v zvezi z njenim delom nikoli do sedaj ni nihče izvajal pritiskov: 

»Seveda pa tudi izjave obravnavanih oseb, njihovih zagovornikov in drugih 'zainteresiranih oseb' v javnosti in medijih, pomenijo poskus vplivanja na delo in odločanje. Vendar ostaja le pri poskusih,« so še zapisali.  

Zahtevo za sodno preiskavo, ki jo je vložila Žgajnar, je bila na ljubljanskem okrožnem sodišču dodeljena sodnici Sabini Višnjevec.

Sodišče jo bo obravnavalo v skladu z zakonom o kazenskem postopku, so povedali na ljubljanskem okrožnem sodišču. 

Kako izkušena sodnica pa je Sabina Višnjevec in kateri so njeni najodmevnejši primeri? 

Odvetnik Milan Krstić, dobri poznavalec kazenskega prava, ne pomni primera, v katerem bi omenjena sodnica popuščala. Po njegovem vedenju je preiskovalna sodnica zagotovo vsaj 15 let in o njej ne more reče žal besede. Doživlja jo kot korektno in strokovno. Kolikor jo pozna, je ocenil, da bo tudi v opisanem primeru odločala po svoje.

»K njej tudi ne bo nihče prišel, da bi poskušal nanjo vplivati, niti si tega ne bi pustila. Na medijske zapise se ne bo odzivala,« je svoje vtise strnil Krstić. 

Tudi nekateri drugi odvetniki, ki so v kazenskih zadevah že imeli stik z Višnjevec, so pritrdili Krstićevemu opisu. Odvetnik Boris Grobelnik je dejal, da gre za splošno znano preiskovalno sodnico v Ljubljani, ki je sodnica že vrsto let: »Je običajna sodnica, nič posebnega, a korektna.«

Omenjena sodnica zdaj dela na zadevi povezani z bančnimi posli v Bosni, pred leti je odredila preiskavo suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja tedanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in sodelavcev, poleg tega je bil na njeni mizi tudi primer zdravnika Ivana Radana.

Kaj sledi?

Če bo sodnica uvedla sodno preiskavo v primeru Bobnar, bo stekel kazenski postopek, premier pa bo dobil status obdolženca. A pot do tja zahteva še nekaj procesnih korakov. 

Namen sodne preiskave je, da se zberejo podatki in dokazi, da tožilec lahko vloži obtožnico ali pa odstopi od pregona očitanega kaznivega dejanja. 

Najprej bo zahteva za preiskavo poslana osumljencu Robertu Golobu, ki bo vabljen, da pride na zaslišanje in sam ali preko odvetnika Stojana Zdolška poda zagovor. Zdolšek je sicer v izjavi za javnost, ki ji novinarka Tarče ni smela prisostvovati, napovedal, da sploh ne bo uvedena preiskava in da preiskovalni sodnik predsednika vlade sploh ne bo zaslišal, ker bo zadevo prej zavrnil. 

Kakorkoli, odločitev o sodni preiskavi je v rokah sodnice: če bo ugotovila, da je sum storitve očitanega kaznivega dejanja utemeljen, bo preiskavo uvedla, če utemeljenega suma ne bo našla, bo na izven obravnavni senat (Ks senat) okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ga sestavljajo trije kazenski sodniki, podala obrazložen predlog o tem, da se preiskava ne uvede. Ks senat bo lahko njeno odločitev podprl ali pa bo s sklepom vseeno uvedel preiskavo. Zoper to odločitev pa je možna tudi pritožba na višje sodišče; takrat je odločitev dokončna oziroma pravnomočna. 

Če torej preiskava ne bo uvedena, se tožilstvo lahko pritoži. Po izkušnjah Krstića v takem primeru višje sodišče skoraj vedno uvede preiskavo. Višje sodišče je namreč tihi zagovornik tožilstva, je povedal Krstić.

Primeri, ko se sodna preiskava ne uvede, pa po njegovem vseeno niso tako redki. In zgornji primer je tak, v katerem bi se to lahko zgodilo, je po informacijah, ki krožijo v tem primeru, sklenil Krstić.  

Grobelnik je dodal, da preiskovalni sodnik glede uvedbe sodne preiskave nimajo kaj dosti pristojnosti. Odloča se na podlagi dejstev tožilstva in tega, kar želi osumljenec povedati. Navadno osumljenci povedo nekaj stavkov ali pa se branijo z molkom, ker še ne poznajo vse vsebine, ki je na voljo sodišču in bi jim lahko v kasnejši fazi škodovalo, če bi na začetku razkrili preveč. Ampak Grobelnik predvideva, da bodo na zaslišanju Goloba, če bo do njega prišlo, predstavljena vsa dejstva in širše okoliščine.

Če se bo sodnica odločila za zaslišanje Goloba, bi se to lahko zgodilo v roku treh mesecev, je ocenil odvetnik Krstić.