Ko so ugotovili, kdo se je prijavil za delo pomožnega policista, so iskali način, kako preprečiti, da bi se pomešal v policijske vrste. Foto: Zajem zaslona
Razvpiti Darko Njavro toži državo za odškodnino, ker ni postal rezervni policist
Skladno z navodilom Roberta Goloba o čiščenju janšistov nekdanjemu vojaškemu specialcu ni bil omogočen vstop v vrste rezervne policije. Darko Njavro zdaj državo toži.
Sogovorniki iz vrst policije so neuradno ocenili, da v času Golobove vlade v vrstah policije ne želijo človeka, ki je povezan z Janezom Janšo. Še zlasti pa si niso želeli njegovega mreženja v policijskih vrstah.
Iz razpisanih narokov na okrožnem sodišču v Ljubljani je razvidno, da razvpiti Darko Njavro toži Republiko Slovenije zaradi »neizbire kandidata«. Odškodnina, ki jo terja od države dosega 20.600 evrov.
Na državnem odvetništvu so nam povedali, da sta za danes razpisana pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo.
»Tožba se nanaša na postopek izbire kandidatov za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji,« so nam razkrili na odvetništvu, Njavro pa se nam ni odzval.
Kdo je Darko Njavro
Njavro je v preteklosti veljal za ključnega operativca in zaupnika Janeza Janše, med drugim je bil v posebni enoti MORiS poveljnik enote za posebne naloge (protiteroristični vod).
Brigada je bila prva poklicna in specialna enota nastajajoče Slovenske vojske, ki je imela ključno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije. V letu 1994 je bil Njavro vpleten v afero Depala vas, ki velja za eno največjih političnih in varnostnih afer v samostojni Sloveniji in je izbruhnila zaradi nezakonite aretacije civilista s strani pripadnikov vojske. Dogodek je vodil v odstavitev takratnega obrambnega ministra Janeza Janše.
Njavro je iz vojske odšel pred 20-timi leti, še vedno pa skrbi za dobro telesno pripravljenost in kondicijo. Nekdanji specialec je zaposlen v sistemu Slovenskih železnic, ima svoje podjetje, pri 50-tih pa se je odločil, da vstopi v vrste rezervne policije.
Ko so ugotovili, kdo dejansko je, ga niso hoteli
Tožnik, njegovo polno ime je Božidar Darko Njavro, se je prijavil na razpis za rezervne policiste, opravil varnostni pregled in potrebna testiranja ter usposabljanja. Po neuradnih informacijah je, kot smo pisali, tudi že prejel v podpis pogodbo, nato pa se je zapletlo.
V policiji naj bi namreč naknadno ugotovili, kdo pravzaprav je. Glede na znano navodilo predsednika vlade Roberta Goloba o čiščenju Janšistov, so v policiji iskali razlog, da se postopek ustavi in da se Njavru prepreči mreženje v policijskih vrstah.
Tako je sledilo novo varnostno preverjanje, v katerem naj bi po naših informacijah odločilno vlogo odigral eden od člankov, ki jih je objavil Golobu naklonjeni portal Necenzurirano, in sicer o Njavrotovem nakupu gradbene parcele v Kranjski gori, objavljenem v začetku leta 2023.
Prodajalec te nepremičnine je bil njegov delodajalec - Slovenske železnice, ki jih vodi Dušan Mes in kjer so sicer zanikali, da je šlo pri tem leta 2021 izpeljanem poslu za vnaprej dogovorjeno prodajo. A članek na omenjenem portalu je bil dovolj za »varnostni zadržek« oziroma presojo, da Njavro ni zaupanja vredna oseba, ki bi lahko opravljala delo rezervnega policista.
Janšiste so tedaj čistili tudi drugje.
Koliko dobijo rezervni policisti
Njavro je takrat zagrozil z vrsto tožb, eno napoved je očitno uresničil, saj dejansko zdaj zahteva odškodnino, ker ni postal rezervni policist.
Rezervni policisti za stalno pripravljenost prejemajo okoli 300 evrov na mesec. Ob vpoklicu in za usposabljanja so plačani posebej. Z njimi se podpiše petletna pogodba, ki jo je mogoče podaljšati. Pogodba se lahko podaljšuje do koledarskega leta, v katerem pomožni policist dopolni 63 let starosti. Ko dopolni to starost, se lahko s pomožnim policistom sklene nova pogodba z veljavnostjo od enega do petih let, a le če uspešno opravi zdravniški pregled in če posebna komisija ugotovi, da ima ustrezne psihofizične sposobnosti.
V vrstah pomožnih policistov je okoli 850 posameznikov. Dolgoročni strateški cilj države pa je ta kader povečati na 1.500 usposobljenih pomožnih policistov, ki so - ko so vpoklicani - oboroženi in imajo enake pristojnosti kot redno zaposleni policisti.
Policija jih vpokliče ob povečanih varnostnih potrebah ali pomanjkanju kadra.