Foto: STA
Robert Golob se lahko boji novembra
Predsednik vlade je izgubil že dobro polovico ministrske ekipe. Z bliskovitim odhodov dveh ministrov si sicer želi nasilni umor Novomeščana medijsko hitro zapreti, vendar se zdi, da mu bo tokrat težko uspelo. So tokrat predčasne volitve vendarle realne?
V začetku novembra bo objavljena nova raziskava javnega mnenja inštituta Mediana, ki bo zagotovo pokazala vpliv tragičnega dogodka v Novem mestu na rejting koalicije. Delo vlade je sicer ob merjenju v oktobru negativno ocenilo dobrih 53 odstotkov vprašanih, Gibanje Svoboda pa bi oktobra volilo 16,6-odstotka anketiranih.
Golob na poti izgubil že polovico ekipe
Iz vlade Roberta Goloba je doslej - po odstopu pravosodne ministrice Andreje Katič in notranjega ministra Boštjana Poklukarja - zaradi različnih afer odšlo že enajst ministrov. To pomeni, da se je zamenjala dobra polovica prvotne 20-članske ministrske ekipe. Med odstopljenimi so bili večinoma ministri iz kvote Gibanja Svoboda, z izjemo nekdanjh pravosodnih ministric Dominike Švarc Pipan in Andreje Katič, ki sta v koaliciji zastopali barve Socialnih demokratov. Toliko sprememb v ministrski ekipi doslej še ni doletelo nobene vlade.
Očitno je, da želi predsednik vlade - s tako hitro potezo slovesa dveh članov svoje ekipe in tudi svojim pozivom politikom naj se vzdržijo izjav, ki ne bi prispevale k umiritvi razmer - medijsko zapreti tragedijo ter pozornost javnosti preusmeriti k drugim temam.
Zdi pa se, da mu to tokrat ne bo uspelo.
Na romski problematiki bo do volitev še bolj kot doslej »jahala« opozicija, ki s svojimi predlogi doslej ni bila uspešna. Golobova koalicija tudi ni imela posluha za predloge županov, ki razmere na terenu najbolje poznajo.
Spomnimo, leta 2023 so župani iz jugovzhodne Slovenije, Bele krajine in Posavja predlagali več zakonodajnih sprememb za reševanje romske problematike. Njihovi predlogi so izhajali iz dolgoletnih težav z integracijo, varnostjo in socialno vključenostjo romske skupnosti. Zakonodajno pobudo enajstih županov je podprlo tudi več kot 31.000 podpisov državljanov za vložitev zakonodajne pobude. Predlagali so spremembe štirih zakonov, ki bi omogočili boljše upravljanje in reševanje romske problematike na lokalni ravni. Pobuda je prejela podporo državnega sveta, a v državnem zboru ni bila sprejeta.
Haček: Urška Klakočar Zupančič slabo razume politiko
Da se duhovi po odstopu dveh ministrov, ki sta sprejela objektivno odgovornost in odstopila, ne bodo pomirili, bo pripomogla tudi pobuda predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je o tem že predhodno govorila s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.
Pirc Musar je namreč uporabila 85. člen ustave, ki ji omogoča zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora. Predsednica bo poslance ob tej priložnosti tudi nagovorila. Izredna seja naj bi bila po njeni oceni priložnost za »vsebinsko razpravo s strokovnimi argumenti in predlogi, ki bodo omogočili hitrejše sprejemanje nujno potrebnih ukrepov«.
A seja bo vse prej kot to. Bo predvsem priložnost za opozicijsko kritiko vlade Roberta Goloba in bo v javnosti zaradi tragične smrti Novomeščana verjetno deležna večje pozornosti javnosti, kot bi je sicer bila.
»Po mojem mnenju so današnje poteze vlade in odstopa ministrov predvsem »damage control« in da se, v kolikor bi bile volitve še daleč, ne bi zgodilo isto. Vsekakor zgodbe ne bo mogoče kar na hitro zapreti, še najbolj bi jo zapirali s tem, da bi končno pristopili k sprejemanju zakonodaje, kot so predlagali župani, bi pa seveda s tem priznali tudi lastno zmoto. Tudi predlog predsednice države - in kolikor berem X, bo tudi SDS zahtevala izredno sejo s predlogi sprememb zakonodaje - ne bo pomagal k zapiranju zgodbe, Urška Klakočar Zupančič pa ima itak že nekaj časa neko svojo agendo, ki gre mimo Gibanja Svoboda in gospa tudi zelo slabo razume politiko,« je kritičen politični komentator dr. Miro Haček.
Preigravanje predčasnih volitev
Iz opozicije so že prišli pozivi k predčasnim volitvam. A tudi v internem komuniciranju dela koalicije se je že pojavilo opozorilo o pripravi na morebitne predčasne volitve. Te so lahko sicer najprej konec decembra ali v začetku januarja, vendar bi bil to verjetneje politični samomor in ne pot do političnega preživetja, saj dogodek na Dolenjskem še ne bo pozabljen. Do marca, ko naj bi bile volitve redne, pa lahko Gibanje Svoboda prek svojih medijskih satelitov sproducira nekaj afer za odvračanje pozornosti medijev in javnosti od neuspešnega naslavljanja romske problematike.
Dr. Haček je prepričan, da o predčasnih volitvah ni smiselno razmišljati, saj so redne oddaljene manj kot pet mesecev. Nekateri sogovorniki iz koalicije pa menijo, da so predčasne volitve mogoče - odvisno bo od tega, kaj bo preračunal Robert Golob - se mu bo glede na javnomnenjske ankete, ki prihajajo novembra, splačalo vztrajati do konca mandata, ali pa bo bolje, da se predčasno poslovi in s tem na primer onemogoči javnomenjsko okrepitev in konsolidacijo politične konkurence, ki mu jo v prvi vrsti predstavlja predvsem levosredinska stranka Prerod Vladimirja Prebiliča.
Od začetka tega mandata je to prvi trenutek, ko se v zraku občuti resnična politična nervoza, torej prvič se mi zdi, da so predčasne volitve postale realna možnost, pa ocenjuje Tijana Arih, svetovalka različnih političnih strank in voditeljev v Sloveniji, na Balkanu ter v EU in direktorica centra za politično opolnomočenje Poliskop.
Strinja se z oceno, da bo izredna seja državnega zbora, ki jo zahteva predsednica republike, temo dodatno poglobila in odprla prostor za ostre kritike zoper koalicijo. Lahko pa bo odprla tudi prostor za drugačna mnenja znotraj Gibanja Svoboda. »Dogajanje po brutalnem napadu v Novem mestu je razgalilo razpoloženje znotraj koalicije: odstopila sta ministra iz vrst Gibanja Svoboda in SD, medtem ko se minister Levice na skupni tiskovni konferenci sploh ni pojavil. Politična odgovornost se je tako omejila na dve koalicijski stranki – a zdi se, da se tudi premier zaveda, da to ne bo dovolj,« dodaja Arih.
Opozicija je jasno napovedala, da bo vztrajala pri razčiščevanju odgovornosti, in to ni nekaj, kar bi bilo mogoče podcenjevati. Varnost je danes tema številka ena v državi in z njo je omajano tisto, kar je za ljudi najpomembnejše – občutek zaščite in varnosti.
»Vsak državljan in vsaka državljanka se lahko poistoveti z očetom, ki brani sina, ker institucije niso opravile svojega dela. Ta prizor je vstopil v vsako gospodinjstvo – v vsak odnos med očetom in sinom, med ljudmi, ki se sprašujejo, ali jih država sploh še zna zaščititi. To niso občutki, ki bi izzveneli v enem dnevu,« je prepričana Tijana Arih.
