Foto: STA
Robert Šumi v boj za ponovni mandat za predsednika KPK
V Uradu predsednice Republike Slovenije prejeli tri kandidature za predsednika in pet kandidatur za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Odločitev o novem/starem predsedniku in namestniku protikorupcijske komisije je v rokah predsednice države, ki kandidata imenuje neposredno. Kot je znano, bo Nataša Pirc Musar svojo odločitev sporočila do 3. decembra.
Med tremi prijavami je torej tudi prijava aktualnega predsednika KPK Roberta Šumija, ki se bo potegoval za novi mandat na vrhu Komisije za preprečevanje korupcije, so sporočili s komisije:
Prijavo je oddal, ker želi nadaljevati z uresničevanjem zastavljene vizije, so zapisali.
Danes se je sicer iztekel rok za zbiranje prijav za zbiranje kandidatur za predsednico oz. predsednika KPK ter za namestnico oz. namestnika predsednika KPK, ki ga je konec septembra v uradnem listu objavila predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije bo kandidacijski postopek za izbiro primernih kandidatov za predsednika in namestnika izvedla kandidacijska komisija, sestavljena iz petih članov: ministrstvo za javno upravo je imenovalo Urško Gorenc, neprofitne organizacije zasebnega sektorja Nino Ilič, državni zbor je imenoval Tomija Bahorića, sodni svet je Joniko Marflak Trontelj, državnotožilski svet pa Petro Apšner.
Kandidacijska komisija mora v 30 dneh, torej do srede, 12. novembra 2025, predsednici republike posredovati abecedni seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje. Predsednica bo nato kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, povabila na razgovor, na to pa najkasneje do 3. decembra imenovala novega predsednika in namestnika predsednika KPK. Če v tem roku do imenovanja ne pride, se postopek takoj ponovi.
Burno dogajanje
Njegova odločitev prihaja po tem, ko se je v javnosti močno zaostrila komunikacija med premierjevim kabinetom in Komisijo za preprečevanje korupcije. Zvrstilo se je veliko kritičnih odzivov, med zadnjimi se je v nedeljo odzvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Dejala je, da ima lahko rušenje neodvisnih državnih organov z grobim obračunavanjem v javnosti številne posledice.
»Najhujša je rušenje zaupanja v pravno državo, druga, ki se je morda politiki ne zavedamo dovolj, pa je, da se ruši tudi zaupanje v politiko in politike same,« je za televizijo Slovenija povedala predsednica.
Aktualnemu predsedniku KPK Robertu Šumiju sicer mandat poteče 31. marca 2026, eden od njegovih dveh namestnikov - David Lapornik - pa bo funkcijo predčasno zapustil. Lapornika je vlada imenovala za državnega tožilca, delo na KPK pa bo nadaljeval do imenovanja novega namestnika predsednika komisije.
Mandat predsednika Komisije traja šest let, mandat namestnikov pa pet let. Komisija ima kolegijski organ odločanja in je sestavljena iz treh članov: predsednika in dveh namestnikov, ki so po statusu funkcionarji. Pri tem je predsednik pristojen za vodenje in organizacijo dela na Komisiji, njegov glas pri odločanju o vsebinskih zadevah pa je enakovreden glasu posameznega namestnika. Odločitve o vsebinskih zadevah sprejema Komisija na sejah z večino glasov vseh članov senata.
Teden obračunavanj
Šumijeva odločitev prihaja v tednu po burnem dogajanju in javnem obračunavanje med premierjem in KPK, ki se je začelo, ko je KPK objavil osnutka ugotovitev preiskav zoper Goloba v zadevah Bobnar in Karigador. Nadaljevalo se je z očitki s strani predstavnikov Svobode in premierjevega odvetnika Stojana Zdolška javno zvrstili očitki na delo komisije. V zadnjih dneh je KPK namreč izdala osnutka ugotovitev preiskav.
Sledilo javno pismo predsednika KPK, v katerem je premierja pozval, naj se zavzame za to, da se javna komunikacija vrne na spoštljivo raven. Šumijevi očitki so po mnenju premierjevega kabineta brez stvarne osnove. Poleg očitkov, da se KPK ukvarja z dnevnopolitičnimi vprašanji, so komisiji zabrusili še, da »komisija zagotovo ni bila ustanovljena za večletno preučevanje dveh SMS-sporočil med dvema politikoma«.
