Romana Tomc predlagala Branku Grimsu, da odstopi kot evropski poslanec

Evropski poslanec Branko Grims tudi v vrstah SDS velja za nepredvidljivega in neobvladljivega človeka. Naši sogovorniki zato dopuščajo možnost, da drži neuradna informacija, da je predlog za izključitev Grimsa iz politične skupine EPP v evropskem parlamentu dejansko prišel od Romane Tomc, ene od podpredsednic EPP in dolgoletne evropske poslanke SDS ter vodja delegacije stranke. 

In kako odgovarja Romana Tomc?

Za portal Info360.si je Romana Tomc potrdila, da je Grimsu predlagala odstop s funkcije evropskega poslanca. Če bi res odstopil, bi ga nadomestil podpredsednik SDS in poslanec državnega zbora Aleš Hojs.

»Odstop sem mu predlagala z namenom zaščite interesov SDS. V primeru izključitve bi SDS namreč izgubila poslanca, kar bi bila za stranko velika škoda,« je povedala Romana Tomc.

»Žal mi je, da so stvari pripeljale do predloga za izključitev Branka Grimsa iz skupine EPP. Poslanca Grimsa sem na predsedstvu in na sestankih skupine večkrat zagovarjala ter zaščitila, kar lahko potrdijo vsi prisotni. Ostro zavračam vsa zlonamerna namigovanja. Vsak nosi posledice za svoja dejanja in nekorektno je odgovornost prelagati na druge,« je še dodala.

V SDS so se sicer po ponedeljkovem izvršilnem odboru stranke, na katerem je Grims predstavil svoj pogled na dogajanje, zavili v molk.

Sogovorniki trdijo, da gre pri izključitvi Grimsa za interni obračun znotraj SDS in da ga predsednik stranke Janša na ponedeljkovi seji vrha stranke ni vzel v bran. Grimsa lahko zdaj reši le, če njegove izključitve ne podpre tretjina evropskih poslancev, članov EPP. Grims komentarjev ne daje.

EPP: »To so popolne neumnosti«

Predsedstvo politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) bo, kot je znano, jutri odločalo o predlogu za izključitev evropskega poslanca SDS Branka Grimsa iz skupine.

Po napovedih bo 180-članska politična skupina na tajnem glasovanju izključitev podprla. 

V Sloveniji so se sicer v minulih dneh razširila namigovanja, da je Grimsova izključitev pravzaprav opozorilo SDS zaradi njene skrajno desničarske politike in proizraelske drže, kar pa ne drži.

V EPP te špekulacije označujejo za popolno neumnost.

Vodja EPP Manfred Weber na današnji novinarski konferenci sicer ni hotel konkretno komentirati Grimsove predvidene izključitve, češ da gre »za notranjo zadevo skupine«. Javno pa je potrdil, kar poudarjajo naši sogovorniki - odnos z Janšo je dober, v EPP so zadovoljni, da imajo med člani tudi SDS prav tako Janšo v funkciji predsednika vlade. 

»Janša je zmagovalec na terenu, ima rezultate in podporo državljanov. Potrebujemo njegove izkušnje, je politik z dolgoletnimi izkušnjami. V času izrednih dogodkov potrebujemo resne izkušene politike,« je prepričan Weber.

Grimsu so delovanje v imenu EPP omejili že januarja - med drugim mu očitajo pomanjkljivo delovno etiko ter kontinuirano delovanje proti desnosredinskim in evropskim vrednotam, ki ne prispeva k delu politične skupine, pač pa deluje proti njej. 

Skupina EPP je nazadnje sprožila uradni postopek za izključitev poslanca Evropskega parlamenta leta 2021, in sicer proti madžarski delegaciji stranke Fidesz. Vendar pa do glasovanja ni prišlo, saj je madžarska stranka pred tem izstopila iz stranke EPP. Leta 2017 je skupina EPP iz svojih vrst izključila poljskega poslanca Jacka Saryusz-Wolskega, potem ko je ta sprejel kandidaturo, ki jo je predlagala poljska vlada (povezana s skupino ECR), da bi se potegoval za položaj predsednika Evropskega sveta in s tem izzval uradnega kandidata EPP Donalda Tuska.

Janša napovedal, Kajzer pa: »Nič se ne dogaja«

Janša sicer domačo in tudi bruseljsko javnost razburja s stališči do Izraela, tako je med drugim napovedal zamrznitev priznanja Palestine in selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem.

To je razburilo opozicijo - poslanci SD in poslanka Levice Nataša Sukič so v zvezi s tem zastavili več poslanskih vprašanj. Med drugim jih, ali bo Slovenija res prva država članica EU z veleposlaništvom v Jeruzalemu ter ali bo s tem res prekršila evropski dogovor glede tega vprašanja in oslabila skupno zunanjepolitično delovanje EU do izraelsko-palestinskega konflikta?

Takšna poteza bi Slovenijo postavila v položaj kršiteljice zavezujočih resolucij Varnostnega sveta ZN.

Na zunanjem ministrstvu poudarjajo, da ne pripravljajo dejavnosti za preselitev veleposlaništva iz Tel Aviva (glede na to, da je morala odlok o tem podpisati predsednica republike Nataša Pirc Musar, se to ne bo zgodilo), priznanja neke države, ki jo je sprejel parlament, pa vlada tudi ne more preklicati.

Pri zunanjem ministru Tonetu Kajzerju odgovarjajo, da »vlada glede tega vprašanja še ni sprejela nobene odločitve ter da bo odločitev temeljila na relevantnih mnenjih, veljavnih pravnih aktih in postopkih ter mednarodnopravnih obveznostih Republike Slovenije.«