»SD se gre pri izdatkih za obrambo PR, s katerim bi radi dobili točke pri volilcih«

Nataša Avšič Bogovič je vodenje poslanske skupine prevzela po tem, ko je njen predhodnik Borut Sajovic postal minister za obrambo. V politiko je zdaj 54-letna ekonomistka prišla z mesta svetovalke uprave v družbi GEN-I. Na vprašanje, ali bo kandidirala še enkrat, odgovarja pritrdilno.

»Saj smo rekli, da bomo imeli dva mandata,« pravi.

V poslanski skupini je po njenih besedah mirno, čeprav javnomenjske ankete napovedujejo, da bo število poslancev njene stranke v prihodnjem mandatu precej manjše. Po najnovejši javnomnenjski anketi Valicona za Siol, bi imelo Gibanje Svoboda 19 poslanskih mandatov, kar je več kot polovico manj, kot jih je dobilo na zadnjih državnozborskih volitvah. 

Trenutna koalicija bi po omenjeni anketi zbrala 34 sedežev v državnem zboru

Aktualne pripetije ministrov SD in Levice, ki menda niso vedeli, da je na vladni seji tudi točka glede vrha Nata v Haagu, prav tako pa so nekateri »zgrešili« glasovanje o stališču vlade do posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, ocenjuje kot čudno in neodgovorno.

Štirje vaši poslanski kolegi iz NSi (Matej Tonin je v času od spornega dejanja postal evropski poslanec, op.p.) so bili ovadeni;  če boste sprejeli spremembe zakona o poslancih, s predlogom, ki ga predlaga vaš podmladek, bodo lahko sploh kandidirali? Po ustavi ima sicer vsak polnoletni državljan pravico voliti in biti voljen ... 

Pobudo naših mladih iz Gibanja Svobode »Kriminalec naj ne bo politik« zelo pozdravljam. Prepričana sem, da če kdo, mora biti »čist« funkcionar. Zavračam vse špekulacije, da smo s spremembami zakonodaje začeli zaradi točno določenih oseb; je pa dejstvo, da postopki, tudi kazenski, ne morejo biti tako hitri, da bi zakonske spremembe, ki smo jih in jih še bomo pripravili, zajele tudi ovadene poslance, ki jih omenjate.

V politiki je že čutiti nervozo in tudi tokrat je pričakovati, da bo politika pred volitvami delila različne bonbončke. Zdi se, da tudi Gibanje Svoboda, pa čeprav je vaš minister za finance Klemen Boštjančič skrbnik javnih financ, niste imuni na to. Pripravili ste na primer zakon o povračilu vojne škode in po 8.000 evrov boste razdelili, ne da bo treba dokazati, da se je škoda med drugo svetovno vojno dejansko zgodila. 

S tem se nikakor ne strinjam, ta predlog ni noben predvolilni bonbonček! Društvo izgnancev si je za ureditev tega vprašanja prizadevalo vrsto let, in minimalno, kar smo lahko naredili, je to, da predlagamo zakon, da oškodovanci dobijo ta denar. Vpliv na javne finance bo minimalen, znesek, ki ga omenjate (predvidenih je do 80 milijonov evrov op.p.), bodo upravičenci dobili v štirih obrokih. Vsekakor pa se zavedamo, da moramo biti mi skrbnik javnih finannc in številke kažejo, da smo pri tem uspešni - poglejte na primer samo podatke o višini javnega dolga. Vsi podatki kažejo, da smo se različnih ukrepov lotili resnično sistemsko. 

Na pobudo Gibanja Svoboda je bila ta teden ustanovljena parlamentarna skupina prijateljstva s Palestino; pred letom dni je Slovenija priznala Palestino. Kaj se je s tem spremenilo po vsebini, tragedija v Gazi se namreč nadaljuje? Volitve so bile tam nazadnje januarja 2006, vlada se z dekreti. Zdi se, da vprašanje Palestine zlorabljate za notranje politične namene.

To, kar se dogaja danes v Gazi, je milo rečeno sramota za svet, mi pa vsi to dogajanje nemo spremljamo. Prepričana sem, da so pomembna dejanja, tudi takšna na simbolni ravni kot je na primer ustanovitev parlamentarne skupine prijateljstva s Palestino. Ponosna sem na to, dejanje je resda simbolično, a vseeno pravilno.

Danes boste v državnem zboru glasovali o predlogu glede posvetovalnega referenduma o oboroževanju – gre res za razkol v koaliciji, ki ga lahko izrabi zdaj opozicija in podpre predlog Levice. Kakšen bo izid glasovanja?

Glede na to, kar se v zadnjih dneh dogaja v zvezi s tem vprašanjem, pričakujem, da referendum ne bo izglasovan. Verjamem pa, da bo rezultat tesen, v kolikor se bo stranka SDS držala napovedi, da bodo glasovali za referendum.  Moram reči, da jih sicer ne razumem, ne vem, kakšno je pravzaprav v tem primeru njihovo sporočilo. Namreč, referendumsko vprašanje se glasi »ali ste za dvig obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030.«

Na kaj bodo torej v SDS štartali v predvolilni kampanji, da se obrambne izdatke dvigne na pet odstotkov BDP? Če pa do posvetovalnega referenduma potencialno dejansko pride, me res zanima, ali bo SDS svojim podpornikom govorila, da si želijo višjih zneskov za obrambne namene? Ne vem, kakšno taktiko bodo ubrali pri današnjem glasovanju.

Slišati je, da ste se v Gibanju Svoboda z Levico dogovorili, da ji boste dali možnost, da se bo pri vprašanju obrambnih izdatkov krepila v javnomenjskih anketah. To naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da je Roberta Goloba na ponedeljkovem mini koalicijskem vrhu razjezila informacija, da bo poslanska skupina SD podprla predlog za referendum, čeprav je izvirni razlog za slabo voljo pravzaprav pri Levici, ki je to predlagala. 

V Gibanju Svoboda spoštujemo oba koalicijska partnerja, poznamo njihove vrednote, poznali smo njihov volilni program, ko smo štartali v skupno koalicijo. Levica je dala ta predlog za referendum, ker smo demokratična koalicija - res je, da se kdaj tudi ne strinjamo - se pa medsebojno spoštujemo in upoštevamo. Ko je Levica prišla s pobudo za referendum, smo to torej sprejeli.

Dejstvo, da se je SD odločil glasovati za ta referendum, bi ocenila kot njihov PR v tej zgodbi, saj očitno računajo, da bodo s tem dobili kakšno točko pri svojih volivkah in volivcih. Iskreno upam, da - glede na to, da je vlada pripravljala resolucijo in da je bila resolucija preden je prišla v državni zbor potrjena na vladi tudi z glasovi ministrov SD - bodo svojo odločitev v njihovi poslanski skupini pred petkovim glasovanjem dobro premislili. Tudi o resoluciju o obrambnih izdatkih so glasovali tako, da sta bila dva njihova poslanca za, trije so bili vdržani, preostalih pa v dvorani ni bilo. 

Kako pa vi osebno vidite to dogajanje, burlesko z glasovanji na seji vlade tako v zvezi z izhodišči za vrh Nata v Haagu in glede stališča vlade do posvetovalnega referenduma?

V enem od medijev sem prebrala popis dogajanja, kako so se ministri izgovarjali, kako naj bi se točke na seji vlade prestavljale, pa kdo je kdaj šel iz seje in kdo ni. To je burleska, se strinjam z vašo oceno. Naš del vlade dela odgovorno, vladna gradiva v končni fazi spremljamo tudi poslanci, tudi tista, ki gredo na vladne odbore, saj moramo poznati stvari, ki prihajajo v državni zbor v odločanje, da ne bi prihajalo do takšnih čudnih situacij.

Meni je zadeva čudna, pa rekla bi tudi, da je neodgovorna, tako glede samega sprejemanja na vladi minuli četrtek, kot tudi, kaj se je dogajalo z mnenjem vlade o referendumu. Saj ne veš več, kdo je kako glasoval, lahko pa poudarim, da je Gibanje Svoboda glede tega konsistentno. 

Na zadnji redni seji državnega zbora pred parlamentarnimi počitnicami boste glasovali o dveh interpelacijah, o delu kulturne ministrice Aste Vrečko in delu notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki je iz vrst vaše stranke. On in njegova šefica kabineta imata neposreden stik s človekom, ki je osumljen trgovine z ljudmi, za Tarčo so na zunanjem ministrstvu pisno potrdili, da je osumljeni gostinec pri njih poizvedoval glede prijave – torej je bil na kriminalistično preiskavo opozorjen. Ni to razlog za odhod ministra, ste se o tem z njim že pogovorili?

Seveda. Minister nam je situacijo pojasnil, prav tako je z njim v našo poslansko pisarno prišla vodja njegovega kabineta, ki je sestra osumljenega. Želeli smo pojasnila, naše ministre namreč vedno temeljito izprašamo in zahtevamo jasna pojasnila. Ministru Poklukarju verjamemo, da ni bil seznanjen, da poteka predkazenski postopek v zvezi z bratom vodje njegovega kabineta, njej pa je bilo precej hudo, nelagodno in povedala je, da ji je težko, saj to zanjo in za njeno družino pomeni sramoto. 

O podpori ministru ob interpelaciji smo se že pogovarjali, za zdaj do mene - pa sedim na usklajevanjih z vodji poslanskih skupin drugih dveh strank koalicije - ni prišlo, da ministru ne bi zaupali. Se bo pa minister Poklukar srečal s poslanci v posameznih poslanskih skupinah še pred samo interpelacijo. 

Ko so v Gibanju Svoboda pripravili zakon, s katerim so odpravili oziroma v bistvu dopolnilno zdravstveno zavarovanje spremenili v obvezni prispevek, je informacija prišla v javnost. Takrat so pregledovali telefone nekaterih svojih poslancev in preverjali, kdo je to informacijo izdal novinarjem.

Se je pregledovanje telefonov, o katerem je javno spregovorila njihova nekdanja poslanka Mojca Šetinc Pašek, še kdaj ponovilo? Se strinja z Milanom Kučanom, da sredina v politiki ne obstaja? Zakaj ne podpirajo predloga zakona o socialnih prispevkih, ki ga je pripravil Glas ljudstva, in je bil v parlamentarno proceduro vložen tudi s podpisi Levice in SD? Po tem predlogu bodo tisti, ki že zdaj v zdravstveno blagajno plačujejo več od povprečja, dostopa do zdravstvenih storitev pa nimajo boljšega, plačevali še več, kje je tu pravičnost? Zakaj se ne strinja z oceno, da je aktualna vlada vse bolj skrajno leva? 

O vsem tem v pogovoru z vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda Natašo Avšič Bogovič, ki smo jo tudi vprašali, ali se v poslanski skupini že kregajo, kje bo kdo kandidiral, da si zagotovi še en mandat, kako bodo sodelovali s stranko Vladimirja Prebiliča in kaj bi si želela, da jim še uspe spraviti skozi parlamentarno proceduro do volitev? Kakšna je njena stava v sagi z guvernerskim kandidatom?

Pogovor v celoti si lahko ogledate tukaj: