V središču smoo tokrat gostili (z leve proti desni) predsednika stranke Demokrati Anžeta Logarja, obramboslovca in podpredsednika stranke Prerod Klemna Grošlja ter Boruta Bratino, strokovnjaka za koporacijsko pravo. Foto: Jan Vasilijević
SDH – nenadzorovani vrtiček Žige Debeljaka
Vprašanj je več kot odgovorov, ki so, če jih sploh dobimo, skopi in pomanjkljivi. V krovnem upravljalcu državnega premoženja tako na primer ne odgovarjajo niti na vprašanje, koliko prijav so dobili za mesto predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki ga vodi Žiga Debeljak. Sogovorniki ocenjujejo, da so z razpisom za njegovo funkcijo tako pohiteli, da bi bil Debeljak po parlamentarnih volitvah in zamenjavi oblasti, če bi ga ta želela odsloviti, upravičen do visoke odpravnine. Debeljaku se namreč mandat izteče do jeseni prihodnje leto, sogovorniki pa ne dvomijo, da mu bo sedanji nadzorni svet podelil še enega.
Včeraj se je iztekel rok za prijavo na javni poziv za zbiranje kandidatur za funkcijo predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH). Tam tudi tokrat - kot ob zaposlitvi Damirja Črnčeca - skrivajo celo podatek o številu prispelih prijav. Postopek za izbiro predsednika uprave SDH je trenutno v obravnavi pri nominacijski komisiji, razlagajo, ker poteka v več fazah, bo trajal več mesecev, njegov potek pa je odvisen tudi od števila prejetih prijav.
»Po zaključku postopka bo nadzorni svet SDH o izidu obvestil javnost in takrat objavil tudi število prijav,« so nam včeraj razložili na SDH.
Je verjeti, da so začeli iskati prvega človeka SDH leto pred iztekom mandata aktualnega šefa zaradi zahtevnega postopka izbire? Tudi o tem smo govorili z gosti tokratne oddaje V središču Borutom Bratino, strokovnjakom za koporacijsko pravo, obramboslovcem in podpredsednikom stranke Prerod Vladimirja Prebiliča Klemnom Grošljem ter predsednikom stranke Demokrati Anžetom Logarjem, ki opozarja na nujnost večjega nadzora nad vojaškim holdingom, ki nastaja pod okriljem SDH.
Logar je bil v preteklosti predsednik parlamentarne komisije za nadzor javnih financ in v tej funkciji prisostvoval sejam nadzornega sveta SDH, na katerih so sprejemali odločitve o članih in predsednikih uprav holdinga. »In vem, da to niso tako dolgi postopki, zdaj poteka predvsem akcija za zagotovitev odpravnine aktualnemu predsedniku uprave SDH. V primeru zamenjave oblasti po pomladanskih volitvah in dejstvu, da se Debeljaku izteče mandat jeseni naslednjega leta, bi verjetno nova vlada takšnega predsednika uprave pustila do konca mandata in potem po izteku mandata našla njegovega naslednika. Če pa v vmesnem času aktualni predsednik uprave dobi nov mandat, se bo lahko pogajal o izplačilu odpravnine in to je tisto, kar meče veliko senco tako na SDH, ker hitijo s tem postopkom in na koncu koncev tudi na tistega, ki se je lotil takega postopka,« je prepričan Anže Logar.
Oskubljeni nadzorni svet ustreza Debeljaku
Nadzorni svet SDH že nekaj časa deluje v okrnjeni sestavi, ministrstvo za finance pod vodstvom Klemna Boštjančiča pa je šele nedavno objavilo razpis za dva manjkajoča nadzornika. Nadzorni svet ima le tri člane, čeprav zakon govori o petčlanskem nadzornem svetu SDH. Komu ustreza tako oslabljeni nadzorni svet?
Borut Bratina se strinja, da ocena o oslabljenem nadzornem svetu velja. Aktualno stanje pa je po njegovi oceni protizakonito. »Zakon o SDH je zelo jasen - predvideva petčlanski nadzorni svet. Za imenovanje nadzornikov veljajo zelo strogi pogoji, to pomeni, da morajo imeti ustrezne visoke kompetence in nadzorniki morajo biti iz različnih strok. Zakon natančno našteva, iz katerih strok morajo biti nadzorniki SDH. Aktualno stanje je s tega vidika nevzdržno. Lahko bi bilo sicer naključno, če bi se nekdo umaknil in bi bilo razumljivo, da je SDH brez nadzornika kakšen mesec dni, to pa traja predolgo in v javnosti ni pravih pojasnil o tem.«
Šibek nadzor seveda najbolj ustreza upravi oziroma predsedniku uprave, ker lahko sprejema odločitve, ne da bi mu bilo treba kaj dosti pojasnjevati, na sejah nadzornega sveta mu verjetno ne postavljajo težkih vprašanj - to je protizakonito stanje.
SDH je zelo skop v svojih odgovorih na vprašanja novinarjev, kar se je pokazalo na primer ob zaposlitvi Damirja Črnčeca, ki je postal pomočnik predsednika uprave SDH.
S pomočjo informacijske pooblaščenke, smo na Info360 prejeli zapisnik komisije za izbor, iz njega pa ni bilo mogoče razbrati veliko, za kar je poskrbel z zakritjem praktično celotnega zapisnika SDH.
Logar je presenečen, da na SDH tako zakrivajo podatke nekega običajnega kadrovskega razpisa. Zato je po njegovem mnenju še toliko bolj pomembno zagotoviti ustrezen nadzor nad obrambnimi izdatki, ki se bodo prihodnja leta enormno povečevali.
»Če vam že razpis takole zakrijejo, kako vam bodo šele zakrivali milijardne posle na orožarskem holdingu! Če boste šli pogledati akt o ustanovitvi, torej statut orožarskega holdinga, kjer je alfa in omega Damir Črnčec kot nadzornik, boste videli, da v aktu piše, da Damir Črnčec lahko katerikoli podatek določi, da je tajen podatek in ga SDH oziroma orožarski holding ne sme izdati in to ne le, ko je posameznik zaposlen na orožarskem holdingu, ampak tudi še kasneje, ko ga zapusti. Preseneča, kakšna netransparentnost je inkorporirana ob že tako neodgovarjajočem SDH. Zvoniti bi morali vsi alarmi, Slovenija namreč stopa v smer, ki pomeni popolni odmik od normalnega parlamentarnega nadzora, odmik od korporativnega upravljanja in odmik od smotrnega, transparentnega trošenja javnega denarja,« je prepričan predsednik stranke Demokrati.
Obrambni strokovnjak Klemen Grošelj se pridružuje oceni, da je to skrivanje nenavadno. Glede na to, da se bodo na področju obrambe trošila javna sredstva, ne vidi nobenega razloga za kakršnokoli zaupnost. »Zaupni so lahko določeni deli pogodb, pri tem, kako bo SDH vlagal, kakšni bodo postopki, pa ni potrebe po zaupnosti. Vidi se, da gre v ozadju pravzaprav za nekaj drugega; ne gre toliko za razvoj obrambne industrije kot take, ampak gre v bistvu za nov proces redistribucije javnega denarja.
Tako, kot smo imeli v 90-ih pidovsko privatizacijo imamo tudi pri obrambnem holdingu skoncentrirane ogromne, ogromne apetite; Slovenija je na pomembni prelomnici,« opozarja Grošelj.
»Vojaško industrijski kompleks, ki očitno nastaja v Sloveniji, bo specifičen, saj bodo to državno nadzorovana podjetja oziroma podjetja z državnimi lastniškimi deleži, kar pomeni, da bomo imeli pravzaprav neke vrste politični vojaško-industrijski kompleks, ki se bo razširil kot rakavo omrežje v celotno družbo.
Zato bo nujen tudi močan parlamentareni nadzor. Ko se pa začnejo gradbena podjetja zanimati za vojaško industrijo, potem tisti, ki to spremljamo, vemo, da je nekaj hudo narobe. Vse bolj imam občutek, da gre za v ozadju za veliko finančno operacijo,« je kritičen Grošelj.
Prisluhnite pogovoru novinarke Suzane Kos z gosti, ki so komentirali tudi tožbo SDH zoper protikorupcijsko komisijo, način javnega komuniciranja Damirja Črnčeca, ki je do nekaterih žaljiv in neskladen s pravili, ki veljajo v SDH. Kako si lahko to sploh privošči? Zakaj pravna stroka molči? Kaj se skriva v dejstvu, da predloga za izredno sejo o obrambnem holdingu ni podprl SDS Janeza Janše, s katerim je Damir Črnčeč dolga leta tesno sodeloval? Se bo denar iz poslov, povezanih z njim, morebiti zlival v obvodno financiranje političnih strank ali bodo obogateli določeni posamezniki? Kako imajo obrambne nakupe urejene v Nemčiji in ali je že kdo zrel za kazensko ovadbo?
