SDS pri oglaševanju zunaj uradne kampanje ne krši zakonodaje

Iz ljubljanske mestne občine in računskega sodišča so se odzvali na današnji članek Nova akcija SDS: »Samo, da ni Janša«, v katerem je politični analitik Bogdan Biščak ocenil, da SDS zunaj volilne kampanje glede na veljavno zakonodajo ne bi smela objavljati političnih oglasov. Okrcal pa je tudi računsko sodišče.

Objavljamo ju v celoti.

Iz pristojnega inšpektorata mestne občine Ljubljana (MOL) so nam sporočili, da v zvezi s plakatno akcijo stranke Janeza Janše niso prejeli nobene prijave.

»Zakon o volitvah in referendumski kampanji res določa, da se volilna kampanja začne najprej trideset dni pred dnevom glasovanja na volitvah. To je obdobje, v katerem je zakonodajalec želel poostriti nadzor nad dejanji volilne kampanje, še posebej nad njenim financiranjem, po drugi strani pa olajšati njeno izvajanje (lokalna skupnost določi brezplačna plakatna mesta in zagotovi enakopravnost pri njihovem nameščanju, zakon olajšuje organiziranje predvolilnih shodov). Menimo, da so dejanja kandidatov zunaj tega obdobja dejanja svobode izražanja in pravice do zbiranja in združevanja, kot jih določa ustava v 39. in 42. členu, razen če se ne »raztezajo« v obdobje volilne kampanje (npr. plakati se tiskajo pred začetkom volilne kampanje, razobešajo pa se (tudi) v času volilne kampanje).«

Glede na trenutno veljavno mnenje ministrstva za javno upravo torej ne gre za kršitev določil volilne kampanje, so sporočili z MOL.

Na računskem sodišču pa so zapisali:

»V zvezi z navedbami, ki namigujejo na neaktivnost računskega sodišča, pojasnjujemo, da lahko računsko sodišče v skladu z 29. členom zakona o volilni in referendumski kampanji izvaja revizijo le pri organizatorjih volilne kampanje (ki imajo pravico do delnega povračila stroškov kampanje), in sicer po njenem zaključku. Kdo so organizatorji volilne kampanje, nam sporoči državna volilne komisije (DVK). Ne glede na navedeno pa računsko sodišče spremlja področje volilnih kampanj in na pristojne organe naslavlja pobude na podlagi revizijske prakse – tako smo že konec leta 2023 (po izvedbi revizij volilnih kampanj za volitve v državni zbor v letu 2022) ponovno opozorili ministrstvo za javno upravo, da bi bilo v področni zakonodaji treba določiti, kako se bodo obravnavale aktivnosti, ki se izvajajo pred volilno kampanjo, kjer kasnejši kandidati na volitvah (običajno so to politične stranke) že pred uradnim začetkom volilne kampanje nagovarjajo volivce in želijo z aktivnostmi vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na volitvah.«

Na trditve inšpektorata in računskega sodišča se je odzval komentator. 

Pravni analfabetizem ali intelektualna kapitulacija

Bogdan Biščak vztraja pri svojem in poudarja, da občinske inšpekcije niso pristojne za nadzor volilne kampanje glede obdobja, v katerem je volilna kampanja dovoljena oziroma prepovedana.

»Kakršenkoli že je bil motiv ljubljanskega mestnega inšpektorata, njihova ugotovitev, da je SDSova volilna kampanja zakonita, je povsem na liniji dosedanjega izmikanja odgovornosti vseh pristojnih institucij, ki so zadolžene za nadzor nad zakonitostjo predvolilne kampanje. Argumenti, ki jih pri tem uporabljajo lahko označim le ali kot zainteresirano intelektualno kapitulacijo, ali pa kot pravni analfabetizem.  Argument MOL, da »Zakon o volitvah in referendumski kampanji res določa, da se volilna kampanja začne najprej trideset dni pred dnevom glasovanja na volitvah«, ampak in tu značilen obrat »Menimo, da so dejanja kandidatov zunaj tega obdobja dejanja svobode izražanja in pravice do zbiranja in združevanja, kot jih določa ustava v 39. in 42. členu«. Skratka, zakon res nekaj določa, ampak oni menijo, da to ni pomembno.

Torej – zakon ne določa le, da se volilna kampanja ne sme začeti prej kot 30 dni pred dnevom glasovanja, zakon tudi določa, kaj je volilna kampanja, poudarja. »In kadar nekaj (npr. lepljenje plakatov) je volilna kampanja v smislu zakonske definicije, potem se pač, ne glede na to, kaj menijo na ljubljanskem inšpektoratu, ne sme začeti prej kot 30 dni pred dnevom glasovanja. To velja tudi ne glede na to, kaj o tem menijo na Ministrstvu za javno upravo, ki se, če res drži, da tudi oni menijo, da se volilna kampanja lahko, ne glede na povsem jasno zakonsko določbo, lahko začne kadarkoli, očitno pridružujejo vsesplošnemu uradniškemu izmikanju dolžnemu ukrepanju. To velja še posebej za inšpektorat na notranjem ministrstvu, ki se, spet kljub povsem jasni zakonski določbi, da je zadolžen za nadzor nad izvajanjem zakona o volilni in referendumski kampanji, znova in znova izreka za nepristojnega.«

Na koncu ima Bogdan Biščak še nasvet za mestni inšpektorat. Če bi res radi ubranili pravico SDS, da se gre volilno kampanjo izven zakonsko dovoljenega roka, naj se potrudijo in iznajdejo edini argument, ki bi glede na zakon imel smisel: razložijo naj nam, zakaj ti plakati, ki so trenutno polepljeni, niso volilna kampanja v smislu zakonske definicije. Z velikim zanimanjem bi prebrali tovrsten umotvor.