Poslanec SDS Luka Simonič sprašuje, ali je feministična zunanja politika Tanje Fajon dala kakšen konkreten rezultat. Foto: Vlada RS
SDS sprašuje: Koliko nas je stala feministična zunanja politika Tanje Fajon?
Potem, ko je ostala brez evropske funkcije predstavnice za regijo Sahel in je bila vložena prijava suma zlorabe položaja pri kandidaturi, bi SDS preverjal še učinke njene glavne zunanjepolitične usmeritve. V poslanskem vprašanju so nanizali osem točk, na katere žeiljo odgovore.
Republika Slovenija je v času prejšnje vlade večkrat javno poudarjala, da je feministična zunanja politika eno izmed osrednjih vodil slovenske diplomacije. Tedanja ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je večkrat izpostavila, da bo Slovenija tudi med članstvom v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (OZN) to usmeritev aktivno uveljavljala pri oblikovanju svojih stališč, pobud in nastopov.
»Ker je bila feministična zunanja politika predstavljena kot ena ključnih zunanjepolitičnih prioritet države, je legitimno pričakovati tudi jasno merljive rezultate njenega izvajanja,« je v poslanskem vprašanju aktualnemu ministru Tonetu Kajzerju zapisal poslanec SDS Luka Simonič.
Povejmo, da je »feministična zunanja politika« pristop k mednarodnim odnosom, ki postavi enakost spolov, človekove pravice in mirovnost v samo jedro državnega delovanja navzven. Gre za zavesten odmik od tradicionalne diplomacije, ki je bila zgodovinsko oblikovana predvsem skozi moške interese, varnostne paradigme in ekonomsko moč.
»Poslanec SDS je prepričan, da se ob tem postavlja vprašanje, ali je ta koncept prispeval k večji učinkovitosti slovenske diplomacije, k uresničevanju slovenskih nacionalnih interesov ali k večjemu vplivu Slovenije v varnostnem svetu OZN oziroma je ostal predvsem na ravni politične retorike.«
Zato ga zanima:
1. Katere konkretne pobude, resolucije, izjave ali druge aktivnosti Slovenije v času članstva v varnostnem svetu OZN so bile pripravljene oziroma utemeljene na konceptu feministične zunanje politike?
2. Katere merljive rezultate je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve zaznalo kot neposredno posledico izvajanja feministične zunanje politike v času članstva Slovenije v varnostnem svetu OZN?
3. Ali je ministrstvo pripravilo kakršno koli analizo, evalvacijo ali poročilo o učinkih izvajanja feministične zunanje politike? Če da, prosi za posredovanje navedenih dokumentov.
4. Koliko finančnih sredstev je bilo v letih 2023, 2024, 2025 in 2026 namenjenih aktivnostim, projektom, konferencam, publikacijam, usposabljanjem ali drugim dejavnostim, povezanim z izvajanjem feministične zunanje politike? Prosi za razčlenitev po posameznih postavkah.
5. Ali ministrstvo razpolaga s podatki, ki bi dokazovali, da je izvajanje feministične zunanje politike prispevalo k večjemu vplivu Slovenije v varnostnem svetu OZN, uspešnejšemu uveljavljanju slovenskih stališč ali boljšemu varovanju nacionalnih interesov? Če da, prosi za konkretne primere.
6. Ali ministrstvo ocenjuje, da je koncept feministične zunanje politike tudi po zaključku članstva Slovenije v varnostnem svetu OZN še vedno ena izmed prednostnih usmeritev slovenske zunanje politike? Če da, na podlagi katerih strokovnih analiz in kakšni so razlogi za takšno oceno?
7. Ali se je z izvajanjem feministične politike izboljšal položaj žensk, zaposlenih na zunanjem ministrstvu (družinska politika, ipd.)? Če da, na kakšen način?
8. Prosi tudi za posredovanje vseh strateških dokumentov, internih usmeritev, analiz, evalvacij in poročil, ki se nanašajo na pripravo, izvajanje in vrednotenje feministične zunanje politike Slovenije v času članstva v varnostnem svetu OZN.
