Se bodo zaradi Golobovih izjav ZDA vključile v slovenske volitve?

V tem tednu sta politično sceno zaznamovala delovno kosilo, na katerem je predsednik vlade Robert Golob gostil šest levih strank, in poročilo komisije za preprečevanje korupcije o njegovi kršitvi integritete s pritiski na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar glede kadrovanja v policiji. A premier je mnoge presenetil z novo taktiko pridobivanja podpore volivcev pred marčevskimi državnozborskimi volitvami. Če bi oblast znova prevzel Janez Janša oziroma SDS, bi dobili nevarni »desni populizem«, ki je, kot poudarja, trenutno na oblasti v ZDA.

»Volivci bodo lahko zelo jasno povedali: ali zaupajo tej vladi, ali pa želijo, da gremo po poti kaosa, ki smo mu danes na primer lahko priča v ZDA. Vsak se lahko prepriča, kaj pomeni, ko desni populizem brez kakršnihkoli moralnih zadržkov prevzame oblast«, je dejal za RTV Slovenija.

Na komercialni televiziji POP TV je podrobneje pojasnil, kaj v ZDA ocenjuje za desni populizem. Kot je razumeti, cilja na pridobivanje tistih volivcev na levi, ki imajo kritično mnenje o predsedniku ZDA Donaldu Trumpu.

»V ZDA vidimo dobesedno uboje sredi ceste, vidimo kaos v državi, ukinjanje javnega zdravstva, celo šolstva in javnih institucij. To je desni populizem, proti kateremu se bomo borili.«

ZDA pretresajo protesti, ker agenti ICE (policijska enota zadolžena za iskanje, aretacije in deportacijo ilegalnih priseljencev) lovijo nezakonite migrante, pri čemer so tudi izjemno nasilni. S politiko Trumpa se ne strinja marsikateri evropski voditelj, vendar stališč ne izraža tako kot premier Golob.

Lovec: »Trump lahko sprejme odločitev, ki nam ekonomsko škodi«

Za mnenje o primernosti takšnega ravnanja smo vprašali dva nekdanja veleposlanika v ZDA in strokovnjaka za mednarodne odnose, dr. Marka Lovca s FDV.

Slednji je pojasnil, da marsikaj, kar se dogaja v ZDA, odstopa od vrednot, za katerimi stojijo države EU, toda drugi evropski voditelji so zadržani pri komentiranju politike Trumpa in ZDA. Ne želijo politizirati, odločanje prepuščajo ameriškim volivcem. Nepotrebno zapletanje Goloba ima lahko negativne posledice za našo državo.

»Vemo, da je Trump poln kapric. Lahko sprejme kakšno odločitev, ki nam ekonomsko škodi, pomemben je tudi varnostni vidik.«

Tovrstne izjave niso najbolj pametne, opozarja.

»Lahko se stvar celo obrne zoper Goloba v smislu, ali se bodo ZDA vključile v predvolilno kampanjo v Sloveniji. Možno je, da bi skušali zoper njega vplivati na izid.«

Pri tem je Lovec spomnil na referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ko je ameriški podpredsednik J. D. Vance pred referendumom na omrežju X objavil, da se v demokraciji ne bi smeli bati svojih ljudi, tudi če izražajo poglede drugačne od vladajočih (koalicija je referendum nato izgubila).

»ZDA imajo kapacitete tudi za prikrito vplivanje na volivce, vprašanje pa je, ali smo zanje dovolj pomembni, da bi se angažirali na ta način.«

Petrič: »Veleposlaništva gotovo spremljajo izjave politikov «

Nekdanji veleposlanik v ZDA, dolgoletni diplomat dr. Ernest Petrič, pravi, da veleposlaništva v Sloveniji seveda spremljajo, kaj o njihovih državah sporočajo oziroma izjavljajo slovenski mediji in politiki. Sporočilo o Golobovih izjavah je tako ambasada ZDA gotovo posredovala pristojnim v State Department (zunanje ministrstvo ZDA).

Od tega Slovenija nima nobene koristi, niti nimajo nobene realne teže. Kažejo zgolj na vtikanje v stvari, ki si ga predsednik vlade ne bi smel dovoliti.

»Če Trumpa komentira kakšen slovenski novinar, ni nobena težava, ko pa si na funkciji predsednika vlade, zunanjega ministra, predsednika republike, pa moraš zelo dobro premisliti, kako in kdaj se izrekaš o najvišjih predstavnikih drugih držav. Potencialno nam takšne izjave lahko tudi škodijo.«

Na drugi strani se lahko ustvarja vtis, da nismo prijatelji, zavezniki, verodostojni. Ni prav, da se ZDA in njenega predsednika uporablja kot politično orožje pred našimi volitvami, doda Petrič.

Cerar: »Tega se ne počne«

Dr. Božo Cerar, ki je svojo diplomatsko kariero zaključil ravno na poziciji veleposlanika v ZDA, razloži podobno. Če se o ZDA v Sloveniji na tak način izreka kdorkoli, ki ni na pomembni politični funkciji predstavnika države, težav ni. A z mesta premierja države, ki želi imeti z ZDA dobre odnose, se tega ne počne, je jasen.

»Verjetno tako o sedanji politiki ZDA razmišlja še kakšen premier ali predsednik v Evropski uniji, a se zaveda: ne govori le v svojem imenu, pač pa predstavlja državo, ki naj bi bila partner in zaveznica ZDA. Če si priznamo, ali ne je od Amerike Evropa še vedno predvsem varnostno, pa tudi tehnološko in še kako, zelo odvisna.«

Če si na takšni poziciji, je treba izbirati besede in ne vlačiti tujih državnikov v notranjepolitične debate, razprtije, opozori dr. Cerar. Glede na mednarodne razmere imamo pred seboj težke čase, posebej za majhne države. V tem primeru je treba še toliko bolj razmisliti, preden kaj rečeš. Vleči je treba prave poteze, ne pa svojega položaja po lastni neumnosti slabšati.

Ima to lahko konkretne negativne posledice za Slovenijo?

»V očeh ZDA sicer nismo pomemben igralec na svetovni sceni, a morda smo zaradi majhnosti lahko še toliko lažja tarča kot so večji. Na koncu se moramo zavedati – v tem trenutku Evropa nima druge alternative, kot da se opre na ZDA. Če nekdo gradi svojo strategijo na prihodnjih volitvah tudi na antitrumpizmu, je to zgrešeno. Gre za bumerang.«