V času razkritja incidenta je bila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Na tem istem stolčku sedi tudi danes. Foto: BOBO
Sedem let po goljufiji z vozniškimi dovoljenji še vedno poteka kriminalistična preiskava
Zapisniki: ministrstvo za infrastrukturo je bilo o vsem seznanjeno. Bratušek pa trdi, da ne ve nič.
Po slovenskih cestah vozijo vozniki, ki so do vozniškega dovoljenja prišli na nezakonit način. Koliko je takšnih, ne policija in ne Agencija za varnost prometa ne razkrivata. Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da o tem ne vedo nič, odgovornosti se otepajo tudi na ministrstvu za javno upravo, čeprav je iz dokumentov, ki smo jih prejeli v uredništvo razvidno, da so bili o vsem obveščeni že pred leti.
Januarja 2020 so ljubljanski policisti na novinarski konferenci razkrili, da preiskujejo sum kaznivih dejanj pri opravljanju pisnih izpitov za vozniško dovoljenje, do danes pa javnost ne ve, koliko voznikov je pridobilo vozniško dovoljenje z goljufijo, ki jo je izvedel glavni informatik, takrat zaposleni na Agenciji za varnost prometa, in ali so vsem tem goljufom odvzeli vozniška dovoljenja.
Na policiji pravijo, da sedem let po prejeti prijavi – prejeli so jo 29. januarja 2019 – še vedno poteka »intenzivna kriminalistična preiskava«.
Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil in ugotavljanjem okoliščin dogodka, podrobnosti pa zaradi interesa preiskave ne morejo pojasnjevati.
»Na splošno lahko povemo, da se v tovrstnih preiskavah izvajajo vsi potrebni ukrepi v skladu s pravili kriminalistične stroke, z namenom celovite preiskave kaznivih ravnanj. Takšne preiskave so praviloma zahtevnejše in dolgotrajnejše, saj je vse okoliščine potrebno v celoti preveriti,« je v odgovoru zapisala Špela Škoporc s policijske uprave Ljubljana.
Neuradno nam je uspelo izvedeti, da je teh voznikov veliko in da so se nekateri med postopkom izrekli za krive in so plačali globo.
Informacije, koliko voznikov je do vozniškega dovoljenja prišlo z goljufijo, ne razkrivajo niti na Agenciji za varnost prometa (AVP). Pravijo, da s tem podatkom ne razpolagajo. Po naših informacijah pa je AVP že leta 2020 podal predlog za spremembo zakonodaje za odvzem spornih dovoljenj.
Zapisniki razkrivajo, da ministrstvo za infrastrukturo ni ukrepalo
Zgodbo, da po vseh teh letih po slovenskih cestah še vedno vozijo vozniki z neveljavno pridobljenimi vozniškimi dovoljenji, smo začeli preverjati septembra lani. Ko smo zastavljali vprašanja, smo na vseh koncih naleteli na sprenevedanje. Zapisnike sej sveta AVP, na katerih so obravnavali problematiko, so nam posredovali šele po posredovanju Informacijske pooblaščenke.
In kaj razkrivajo zapisniki? Kot kaže, so se s problematiko ukvarjali le na dveh sejah sveta AVP. Na izredni seji, ki je bila januarja 2020 sklicana samo zato, da so pojasnili, kaj se je dogajalo, in na redni seji, ki so jo imeli dober mesec kasneje.
Iz prvega zapisnika sledi, da je bilo ministrstvo za infrastrukturo, ki je skrbnik aplikacije za opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita, od leta 2015 kar šestkrat pisno obveščeno, da se je na teoretični del izpita mogoče prijaviti iz dveh različnih IP naslovov. Povedano drugače, na isti izpit se je lahko preko ključka za oddaljen dostop prijavila še druga oseba. Med preiskavo pa so v lokalu v bližini agencije našli prenosni računalnik, ki je bil last agencije, preko katerega se je dostopalo do izpitov.
Zapisnik razkriva tudi, da so po prijavi na policijo 29. januarja 2019 zaposlenemu onemogočili dostop do informacijskega sistema in izvedli dodatne varnostne ukrepe, a kljub temu je ministrstvo za infrastrukturo potrebovalo kar tri mesece, da je zaprlo sistem in onemogočilo dostop do teoretičnega dela prek dveh IP-jev.
Člani sveta AVP so na seji, na kateri je bila tudi predstavnica ministrstva za infrastrukturo Emilija Placer Tušar, izrazili zgražanje nad tem, da ministrstvo ni ukrepalo in upoštevalo priporočil in opozoril agencije. Zato so bili že takrat prepričani, da je del odgovornosti tudi na strani ministrstva za infrastrukturo.
Je ministrica Bratušek zavajala javnost, da ne ve nič o goljufijah z vozniškimi dovoljenji?
Kot izhaja iz zapisnikov, je torej Agencija za varnost prometa o nepravilnostih od leta 2015 kar šestkrat obvestila ministrstvo za infrastrukturo. Ministrstvo ni ukrepalo takoj, pač pa šele po prijavi na policijo leta 2019 s trimesečnim zamikom.
| minister za infrastrukturo | mandat |
| Peter Gašperšič | 19. septembra 2014 –13. septembra 2018 |
| Alenka Bratušek | 13. september 2018 –13. marec 2020 |
Od leta 2014 do 2018 je ministrstvo za infrastrukturo vodil Peter Gašperšič v vladi Mira Cerarja, nato pa do leta 2020 ministrica Alenka Bratušek v vladi Marjana Šarca. Alenka Bratušek, ki tudi danes sedi na položaju ministrice za infrastrukturo, je še pretekli mesec zatrjevala, da o teh goljufijah ne ve nič.
A to ne bo držalo, saj je ves ta čas v svetu AVP sedela predstavnica ministrstva Emilija Placer Tušar, ki je imenovana s strani ministrstva za infrastrukturo in kot je razvidno iz zapisnika, se je seje, kjer se je dotična problematika obravnavala, tudi udeležila.
Ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za javno upravo se otepata odgovornosti
Na MZI zdaj pravijo, da o kriminalistični preiskavi, ki še vedno poteka, ne vedo nič in da ministrica z njo ni seznanjena. Na vprašanje, ali članica sveta poroča ministru o problematikah, ki jih obravnavajo na sejah, odgovarjajo, da člani sveta AVP delujejo skladno z zakonom o javnih agencijah.
Na vprašanje, ali so po tem, ko so leta 2020 prejeli pobudo AVP glede odvzema nezakonito pridobljenih vozniških dovoljenj, ta postopek izvedli, so odgovorili le, da je to v pristojnosti AVP.
AVP pa na vse skupaj odgovarja, da izdaja vozniških dovoljenj oziroma morebiten odvzem nezakonito pridobljenih vozniških dovoljenj ni v pristojnosti Agencije za varnost prometa. »Za izdajo vozniških dovoljenj so pristojne upravne enote, ki spadajo pod Ministrstvo za javno upravo.«
Ko smo se obrnili na MJU pa so nam posredovali odgovor Inšpektorata za javni sektor, iz katerega pa je jasno, da Inšpektorat ne ve, ali je pobudo za odvzem vozniških dovoljenj s strani AVP sploh dobil.
»Da bi lahko preverili, ali je upravna inšpekcija navedeno zadevo dejansko obravnavala, bi potrebovali več konkretnih podatkov o tem, kdaj in s katerimi dokumenti je Agencija za varnost prometa ministrstvu posredovala predlog za odvzem vozniških dovoljenj. Po razpoložljivih evidencah namreč ni mogoče ugotoviti, ali so bile navedene vsebine dejansko predmet prejetih pobud.«
Sedem let po prijavi na policijo tako ni znano, koliko voznikov je prišlo do vozniških dovoljenj na nezakonit način, pristojni pa prav tako niso storili še nič, da bi nevarne voznike odstranili z naših cest.
