Si Robert Golob zasluži nov mandat na funkciji predsednika vlade?

Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob bo na jesenskem volilnem kongresu brez tekmeca dobil nov mandat za vodenje stranke. Na bližnjih parlamentarnih volitvah mu ne bo šlo tako gladko, saj bo strankarska konkurenca huda. Od zadnjih volitev so nastale nove stranke, nazadnje nova županska stranka Skupnost, 18. oktobra bo imel ustanovni kongres svoje stranke še evropski poslanec in dolgoletni župan Kočevja Vladimir Prebilič, ki je že tudi zbral dovolj podpisov za ustanovitev. 

Si Golob zasluži še en mandat na funkciji predsednika vlade, smo vprašali dva politična analitika, profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka in nekdanjega politika LDS in Zares, zdaj pa kolumnista časnika Dnevnik Bogdana Biščaka.

Odgovoriti ni mogoče le z »da« ali »ne«, sta si bila enotna, za Biščaka pa je pri tem razmisleku predvsem pomemben odgovor na vprašanje, kaj je alternativa. 

Za volivke in volivce torej ni pomembno, kaj je vlada konkretnega naredila, katere reforme je uspešno izpeljala, pač pa predvsem, ali obstaja možnost, da bi vlado znova vodil prvak SDS Janez Janša?

Analitika sta prepričana, da dejanska uspešnost reformnih prizadevanj vlade na primer področje zdravstva, ki se v anketah po pomembnosti uvršča v sam vrh, ne bo tako pomembna, kot bo pomembno to, kako jih bodo interpretirali - najprej politiki in nato seveda tudi mediji. 

Vsebina in dejanski (ne)uspehi bodo torej manj pomembni, na (ne)podporo vladnim strankam ne bo vplivalo niti napovedano ohlajanje gospodarstva. Že primer Mira Cerarja kaže, da volivke in volivci teh rezultatov ne nagrajujejo - gospodarska rast v letu 2017 je namreč presegla 4,4 odstotka, kar je bilo tedaj med najvišjimi stopnjami v evroobmočju, a Cerar in njegova SMC vseeno nista slavila zmage na volitvah 2018.

Tudi vprašanje korupcije (Eurobarometer kaže, da je v Sloveniji ocena, da je korupcija pri nas velika težava, precej nad povprečjem EU) - na to temo močno stavi Anže Logar - ne bo vplivalo na odločanje volilnega telesa, sta prepričana sogovornika. 

V pogovoru smo se dotaknili tudi zaupanja v javnomenjske ankete, ki v razmiku nekaj dni, prinašajo zelo različne rezultate. Agencija Ninamedia je namreč namerila SDS 15,6 odstotka, Gibanju Svoboda 11,1 in Demokratom Anžeta Logarja 10,6 odstotka podpore.

Inštitut Mediana je le nekaj dni kasneje SDS nameril 21,5, Gibanju Svoboda 15,1 in Demokratom samo 3,7 odstotka podpore. Včeraj pa je svojo meritev objavil še Valicon in po njej bi SDS volilo 21,9 odstotka vprašanih, Gibanje Svoboda 18,4 odstotka, Demokrate pa 6,8 odstotka. Kaj nam te tako različne številke povedo o anketah? So sploh verodostojne?

Je bližnja poroka predsednika vlade Roberta Goloba z njegovo spremljevalko Tino Gaber res namenjena pridobivanju dodatnih točk pri volilnemu telesu? In kako uspešna je lahko ta strategija?

S političnima analitikoma smo »izmerili« tudi možnosti Karla Erjavca in njegove nove stranke Zaupanje, ki bo po pričakovanjih njenega prvaka brez težav prestopila parlamentarni prag, kako kaže županski stranki Skupnost? Bo po zamenjavi vodstva NSi, ko naj bi vodenje iz rok Mateja Tonina prevzel Jernej Vrtovec stranki kazalo res bolje? Analitika ocenjujeta, da se bodo krščanski demokrati morali močno potruditi za obstanek v državnem zboru.

Prisluhnite celotnemu pogovoru novinarke Suzane Kos pred pričakovano vročo politično jesenjo.