Z afero se je ukvarjala tudi komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in pred leti na pogovor povabila tudi Simono Drenik.
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO
Simona Drenik iz prisluškovalne afere bi bila varuhinja človekovih pravic
Simona Drenik ni edino zanimivo ime s seznama prijavljenih kandidatov za varuha človekovih pravic. Na njem najdemo tudi nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije in zdaj odvetnika Boštjana Penka, pa Tino Brecel, nekaj brezposelnih in kandidatov, za katere zaposlitev ni znana.
Slabe štiri mesece pred volitvami je pred iztekajočim sklicem državnega zbora še nekaj pomembnih kadrovskih odločitev. Tako bodo med drugim poslanci zakoličili ideološko sestavo ustavnega sodišča.
Predstavniki poslanskih skupin bodo namreč jutri pri predsednici republike Nataši Pirc Musar opravili pogovore glede petih kandidatov za tri nove ustavne sodnike, ki jih je izbrala v ožji izbor po preučitvi 16 prijav. Predsednica je poslancem poslala seznam kandidatov, na katerem so Tamara Kek, Barbara Kresal, Marko Novak, Marko Starman, Tatjana Steinman.
Ustavni sodniki potrebujejo za izvolitev 46 poslanskih glasov. Novi ustavni sodniki bodo nadomestili trojico: Mateja Accetta in Klemna Jakliča, ki jima mandat poteče 26. marca ter Rajka Kneza, ki mu mandat poteče 24. aprila.
Kandidati za varuha, o guvernerju še nič
Medtem ko se bo v ponedeljek iztekel rok za oddajo predlogov za novega guvernerja Banke Slovenije (centralna banka je brez šefa že od januarja letos), pa se je že iztekel ponovljeni poziv predsednice za zbiranje predlogov kandidatov za varuha človekovih pravic. Do konca roka je prispelo štirinajst prijav.
Kdo je med njimi, v uradu predsednice ne razkrivajo, a po naših informacijah je na seznamu nekaj zanimivih imen.
Varuh človekovih pravic bi tako na primer rada postala Simona Drenik, zdaj pomočnica vodje centra za človekove pravice pri varuhu človekovih pravic, javnosti pa znana iz arbitražne prisluškovalne afere.
Za tiste, ki so morebiti pozabili - afera je silovito izbruhnila leta 2015, ko so hrvaški mediji objavili posnetke nedovoljenih pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, v katerih sta razpravljala o poteku arbitraže in možnih odločitvah sodišča. Hrvaška je afero izkoristila kot razlog za odstop od arbitražnega sporazuma, posnetki njunega telefonskega pogovora so bili namreč zanje dokaz nedovoljenega vplivanja na arbitražni postopek. Arbitražno sodišče je kasneje sicer odločilo, da se postopek arbitraže kljub tej kršitvi, lahko zaključi. Sodišče je junija 2017 nato razglasilo končno odločitev o meji, ki je Sloveniji priznala večino Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem. Hrvaška pa razsodbe ni priznala in je še danes ne izvaja, kar pomeni, da je meja med državama formalno določena, a dejansko neuveljavljena.
Drenikova kandidira s podporo uglednih pravnikov, med drugim Vlaste Nussdorfer, Ernesta Petriča ter Alenke Šelih.
Od sodnika do odvetnika
Drugo precej znano ime med prijavljenimi kandidati za varuha človekovih pravic je Boštjan Penko. Zdaj je odvetnik, v preteklosti pa je bil sodnik, direktor vladnega urada za preprečevanje korupcije, državni podsekretar na pravosodnem ministrstvu ter višji državni tožilec. Prav v času, ko je bil tožilec, se je znašel v medijih, saj je bil sredi leta 2008 pridržan skupaj z nekdanjim gradbenim baronom Ivanom Zidarjem (SCT), kar je sprožilo burne odzive v javnosti. Kasneje je vložil obtožni predlog proti tožilki Blanki Žgajnar zaradi domnevne zlorabe položaja pri postopku njegove aretacije, a je sodišče obtožbo zavrnilo. Med njegovimi odmevnimi procesi velja omeniti, da je zastopal nekdanjega evropskega poslanca Zorana Thalerja, ki je bil obtožen sprejemanja podkupnine; t. i. »lobistično afero«, ki jo je razkril britanski časnik Sunday Times.
Penko kandidira prav tako s podporo uglednih imen Matevža Krivica, Mirjam Škrk ter med drugim Blaža Kovačiča Mlinarja.
Med znanimi imeni je na seznamu štiriajstih kandidatov še Tina Brecel, zdaj zaposlena na vrhovnem sodišču, nekdanja državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu, ki ima podporo novinarke Patricije Maličev ter predsednikov in podpredsednikov okrožnih sodišč, med bolj znanimi imeni smo našli še Jasmino Opec Vöröš, prekmursko državno svetnico, s podporo obeh poslancev nadornosti.
Nekateri kandidati so se prijavili sami, nekateri so brezposelni, pri nekaterih zaposlitev ni znana, na seznamu sta tudi upokojenec in varnostnik.
Predsednica bo tudi o kandidatih za varuha človekovih pravic opravila pogovore s predstavniki poslanskih skupin, ob tem pa nekateri sogovorniki ocenjujejo, da bo - ob teh imenih in aktualnih razmerjih moči - v parlamentu težko dosegla soglasje šestdesetih poslancev, kolikor jih mora na javnem glasovanju v državnem zboru dobiti kandidat za varuha človekovih pravic. Nekdanjemu varuhu Petru Svetini je, spomnimo, mandat potekel februarja.
Šumi končal svojo protikorupcijsko kariero
Med pomembnimi kadrovskimi odločitvami predsednice Nataše Pirc Musar pa je tudi izbira novega predsednika protikorupcijske komisije. Danes je predsednica sporočila, da bo ponovila tudi ta razpis. Na prvega se je med tremi kandidati prijavil dosedanji predsednik komisije Robert Šumi, ki pa očitno ne bo dobil novega mandata na tej funkciji.
Predsednica je prepričana, da lahko funkcijo predsednika protikorupcijske komisije opravlja le oseba, ki uživa visoko stopnjo zaupanja, strokovne verodostojnosti in neodvisnosti. »Zato je pomembno, da imajo potencialni kandidati še dodatno priložnost, da se prijavijo in prispevajo k gradnji institucije, ki je eden od temeljev vladavine prava in zaupanja državljank in državljanov v državo,« so sporočili iz njenega urada ter dodali, da predsednica Pirc Musar odločno zavrača kakršnekoli pozive po ukinitvi ali omejevanju dela komisije.
Politični pritiski na delo komisije so po njenem nesprejemljivi.
