Splet in družbena omrežja bodo vplivala na volitve, kot še nikoli doslej

Posnetki, ki jih neznane osebe te dni spuščajo v javnost, razgaljajo način delovanja oziroma ozadje slovenske politike. Po začetnih trditvah Gibanja Svoboda, da gre za nekakšne ponaredke, se zdaj dodajajo trditve, da gre za prirejene posnetke in za potrebe vplivanja na volilno kampanjo za premišljeno nastavljene pasti.

Ne glede na neprepričljive izgovore in pojasnila oseb, ki so se pojavile na posnetkih, je dejstvo, da lahko državljanke in državljani na spletu zdaj spoznavajo resnično podobo Slovenije in delovanja njene politike. Brez cenzure in brez urednikov, ki so v spregi s centri moči in politiko.

V kolikšni meri bo to vplivalo na izid državnozborskih volitev?

To je bila osredna tema tokratne oddaje V središču, v katero smo povabili poslovneža in vlagatelja Mateja Rigelnika, spletnega vplivneža in urednika Jana Macarola ter Ano Pleško, direktorico Simbioze - vseslovenske pobude za medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo in vseživljenjsko učenje.

Macarol, ki se ukvarja tudi z umetno inteligenco, je prepričan, da posnetki niso prirejeni, da so doslej v javnost prišle šele drobtinice ter da bo glavnina razkritij objavljena nekaj dni pred volitvami.

Splet in družbena omrežja so v tokratni volilni kampanji dobila vlogo, kot je še niso imeli. Priča smo hibridizaciji volilne kampanje in izgubi vpliva klasičnih medijev. Komunikacijski kanali, ki so pod nadzorom političnih kast, so izgubili zaupanje volivcev. To bo vplivalo na izid volitev.

Rigelnik napoveduje, da bo na volitvah 22. marca zmagala desnica. 

Statistika državne volilne komisije za državnozborske volitve leta 2022 kaže, da je bila med štirimi starostnimi skupinami volivcev udeležba najnižja med volivci, starimi od 18 do 30 let. Le 13 odstotkov volilnih upravičencev iz te skupine je šlo na volišča, med tistimi, ki so bili stari od 31 do 45 let, je bil delež 23-odstoten, v skupimi med 46-im in 60-tim letom je bil delež 28-odstoten. Tistih, ki so bili stari 60 in več let in predstavljajo največje število volivcev, ki se tudi najpogosteje udeležujejo volitev, pa je bil delež 36-odstoten.

Družbena omrežja so za starejše pogosto pomemben del njihovega socialnega življenja po upokojitvi, delno nadomeščajo vsakdanje delovne in vsakdanje stike, zmanjšujejo občutek osamljenosti in so za starejše tudi pomemben del informiranosti, tudi o dogajanju v politiki.

Na družbenem omrežju Facebook je v Sloveniji 1,3 milijona uporabnikov, okoli 55 odstotkov jih je starejših od 55 let, na Instragramu je le deset odstotkov starejših. Če želijo politične stranke nagovarjati starejše volilno telo, lahko to počnejo predvsem prek objav na Facebooku, čeprav Ana Pleško poudarja, da starejši še vedno najbolj zaupajo tradicionalnim medijem, čeprav po drugi strani več časa preživijo na omrežjih.

Volivce je treba naučiti, kako pravzaprav iskati informacije, na kakšen način, kako preverjati verodostojnost teh informacij, kje sploh dobiti informacije ravno o tej tematiki; vse to pa ni izziv le za starejše, pač pa tudi za mlajše odjemalce različnih vsebin.

Macarol opozarja, da so v ZDA družbena omrežja in podkasterji pomagali Donaldu Trumpu pri mladih volivcih, predvsem naj bi bili sicer to mladi moški ter da se zdaj to dogaja tudi pri nas. Imamo v Sloveniji res svojega Trumpa in kdo je to?

Slovenski Trump je po Rigelnikovem mnenju slovenska desnica, ki je veliko bolj spretna pri izkoriščanju spleta. Razlog pa je enostaven - imela je manj dostopa do glavnih oziroma največjih medijev, medtem ko je levica splet in nove komunikacijske poti v svoji ležernosti podcenjevala. 

V pogovoru smo se dotaknili tudi vprašanja, ali so družbena omrežja res glavni povzročitelji polarizacije v slovenski družbi in koga sploh med volivci nagovarja Milan Kučan na Tik Toku? Kdo od gostov bo šel volit in kdo ne ter zakaj? Je slovenska demokracija res zatohlo truplo in kako bi ljudi vzpodbudili k razmisleku, kakšno prihodnost si želijo?

Kakšno vlado potrebujemo od dejstvu, da je odhajajoča koalicija »razdelitveno naravnana«? Ekonomist, doktor Mojmir Mrak, je namreč za Finance poudaril, da bo morala nova vlada narediti resno analizo javnih financ ter opozoril na januarsko poročilo Mednarodnega denarnega sklada, ki ga v javnem diskurzu nihče od politikov ne omenja. V tem poročilu je zapisano jasno opozorilo, da je v Sloveniji javnofinančni primanjkljaj previsok in da je nujna hitrejša fiskalna konsolidacija.

Ključno sporočilo pa je bilo, da bi morala Slovenija svoj deficit občutno znižati, saj trenutna raven ni vzdržna.

Vabimo vas k ogledu celotne oddaje V središču, ki ga je tokrat vodila novinarka Suzana Kos.