Koalicijo bo težko sestaviti, ugank je še veliko. Zoran Stevanović bo postavljal pogoje Robertu Golobu, ki se mu obeta zahtevno sestavljanje koalicije in naporna ter nestabilna koalicija. Foto: BOBO
Stevanović z Resni.co že postavlja visoke pogoje, Logar še neznanka
Bo Robert Golob sestavljal koalicijo z Resni.co ali stranko Demokrati? S prvim bi si skupaj s SD in Levico zagotovil 45 poslanskih mandatov, kar je premalo, z drugim pa 46 mandatov. A Logar je dejal, da v koalicijo z Golobom ne bo šel.
Antisistemska in suverenistična Resnica gotovo ni obet za stabilno koalicijo, a pogajalski položaj Zorana Stevanovića se zdi močan, zato že zdaj pravi, da bi jih zanimalo notranje, zunanje in finančno ministrstvo. Na drugi strani pa se zdi, da je politično preživetje Anžeta Logarja mogoče le ob vstopu v koalicijo.
Za nami je eksplozivna volilna kampanja, ki je mejila skorajda na politični triler. In kako se je sklenilo burno dogajanje zadnjih dni?
Volilna udeležba je že po prvih objavah obetala, da bo višja od anketnih napovedi in je dosegla nekaj več kot 68 odstotkov.
Relativni zmagovalec volitev je po neuradnih rezultatih Gibanje Svoboda, a zmaga Roberta Goloba je Pirova - potrdile so se namreč napovedi, da njegova koalicija ne bo ponovila mandata v enaki sestavi. Od premočne zmage leta 2022 je njegova stranka namreč izgubila dobršen del podpore volivk in volivcev ter s tem seveda poslancev – od 41, kolikor jih je dobil pred štirimi leti, zdaj kaže, da bo poslanska skupina Svobode štela 29 članov, torej okoli 30 odstotkov manj.
Očitno bo Golob tokrat težje sestavil koalicijo, sploh pa ne z udobno večino, kot jo je imel doslej. O ustavni večini pa lahko še naprej sanja Janez Janša.
Potrdile so se tudi napovedi, da bo koalicija bolj heterogena, kot je bila pred volitvami pripravljena priznati leva ali desna stran.
Anže Logar ali/in Zoran Stevanović bosta ob tej sestavi državnega zbora, ki se obeta, lahko drago prodala glasove poslancev svojih strank. Svoboda, SD in Levica bodo imele skupaj 40 poslancev, SDS ter skupna lista NSi, SLS in Fokus pa 37. Šest poslancev so dobili Demokrati Anžeta Logarja in pet poslancev Resni.ca.
Zdaj se bo začelo sestavljanje koalicije, ki bo vse prej kot enostavno, treba bo prešteti do (najmanj) 46, pri čemer so se že pred volilno nedeljo pojavila ugibanja, ali bo na to vplivala morebitna objava novih posnetkov o ugrabljeni državi oziroma korupcijskih praksah pri nas, kar bi lahko vplivalo na to, da Robert Golob ne bi dobil dovoljšnjega števila glasov za mandatarja. A pustimo špekulacije.
Kdo bo držal besedo?
Koalicijo bo težko sestaviti, ugank je še veliko.
Pritiski na poslance Resnice in Demokratov bodo veliki, ponudbe za glasove bogate, gotovo podprte z argumentom, da je zaradi vseh negotovosti v mednarodnem okolju in doma nujno čim prej sestaviti koalicijo in potrditi vlado. Teoretično bi bilo zato mogoče tudi, da bi se za sodelovanje v vladni koaliciji pragmatično odločili v NSi, kjer to za zdaj zavračajo. Antisistemska in suverenistična Resnica gotovo ni obet za stabilno koalicijo, a pogajalski položaj Zorana Stevanovića se zdi močan in tako že pravi, da bi jih zanimalo notranje, zunanje in finančno ministrstvo. Medtem pa se tudi zdi, da je politično preživetje Anžeta Logarja mogoče le ob vstopu v koalicijo.
Nova vlada bo imela pred seboj zahtevno nalogo – preureditev javnih financ, saj je bila prva Golobova vlada pretirano razdelitveno naravnana in manevrskega prostora za blažitev posledic ameriško izraelskega napada na Iran v proračunu takorekoč ni.
Bilanca Golobove vlade
Svet pa medtem skrbi ena najresnejših motenj v oskrbi z nafto doslej - če spopadov ne bo konec, se bomo soočili z največjim energetskim šokom, ki bo močno vplival na naše vsakodnevno življenje in navade.
Za popotnico novi koaliciji pa ponovimo oceno, da prva Golobova vlada ni delala dobro – to kaže vrsta podatkov – tako padec konkurenčnosti, ko je Slovenija v letih 2023 in 2024 na mednarodni lestvici padla za osem mest in obstala na najnižji uvrstitvi doslej. Enako je z mednarodno lestvico zaznavanja korupcije, na kateri smo padli za pet mest.
Prav tako ni naredila nič vsebinsko pomembnega na področju svoje ključne prioritete – zdravstva. Ves mandat se je ukvarjala predvsem z ločevanjem javnega in zasebnega zdravstva, od česar ljudje nimajo nič. Kljub manipulacijam s podatki in Golobovimi »namišljenimi čakalnimi vrstami« je čakajočih na storitve več, brez osebnega zdravnika ostaja 140 tisoč ljudi, so spomnili kolegi Financ, ter nanizali podatke, da je decembra lani v bolnišnični in ambulantni dejavnosti (brez primarne ravni) delalo 5.431 različnih zdravnikov, od tega samo pri javnih izvajalcih 87 odstotkov, sedem odstotkov zdravnikov je delalo samo pri zasebnih izvajalcih s koncesijo; 334 zdravnikov pa je delalo pri obojih, pri javnih in zasebnih izvajalcih s koncesijo.
Zato so si zastavili retorično vprašanje: s čim bi se morala glede na te podatke vlada najbolj ukvarjati: z manj kot desetino zdravnikov, ki sedijo na dveh stolih? Ali bi bilo pač bolj nujno, da bi se lotili javnih zavodov, ki so togo in slabo organizirani ter vodeni. Ob dejstvu, da je Gibanje Svoboda svoje ljudi postavilo praktično v večino najpomembnejših zdravstvenih zavodov.
Po aferi s prisluhi in izraelskim obiskom na sedežu stranke SDS, smo tik pred volitvami doživeli še kolaps z dostavo goriva na Petrolove bencinske črpalke. Če je k temu zavestno pripomogel Petrol, v katerem ima sicer država dobrih 30-odstotkov lastništva, kaže, da Svoboda in njen prvi upravljalec državnega premoženja Žiga Debeljak zadeve ne obvladuje.
Po dramatičnih dneh, ki so za nami in zahtevnih časih, ki so pred nami, si državljani zaslužijo, da gre Slovenija naprej brez populizma in političnih preigravanj ter nagajanja. Nujno bo poenotenje politike ob iskanju rešitev za blažitev posledic, ki so na obzorju zaradi dogajanja v mednarodnem okolju, a hkrati bolj ali manj vse kombinacije, ki so mogoče ob razdelitvi poslanskih sedežev v državnem zboru, nakazujejo, da bo nova vlada nestabilna ter da bo za njeno delovanje potrebno veliko kompromisov med koalicijskimi partnerji. ZDA in Iran pa ob tem zaostrujeta vojne napovedi, šok zaradi ustavljenega pretoka plina, nafte, gnojil ... skozi Hormuško ožino bo po napovedih strokovnjakov trajal in se širil v valovih.
