side-text
Foto: BOBO

Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan trdi, da so posnetki, ki jo kažejo v vlogi lobistke, zmontirani in prirejeni. Foto: BOBO

Politika

Švarc Pipan ponuja 10.000 evrov tistemu, ki dokaže, da je kogarkoli kontaktirala

Je šlo za svetovanje ali za nezakonito lobiranje?

Tudi nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je odstopila zaradi korupcijske afere pri nakupu nesojene sodne palače na Litijski v Ljubljani, se je ujela v prisluhe. Pred lažnimi investitorji iz tujine je nastopala kot neregistrirana lobistka, pri čemer jim je zatrjevala, da jim lahko zagotovi dostop do ključnih odločevalcev v državi na čelu s premierjem Robertom Golobom. Švarc Pipan trdi, da je šlo le za svetovanje, mi pa smo preverili, ali je nezakonito lobirala.

Posnetke, ki so sinoči zaokrožili po spletu, so prvi razkrili pri tedniku Domovina. Med drugim nekdanja pravosodna ministrica ljudem, ki so se predstavili kot britanski investitorji, glede projekta, ki jih je zanimal, zatrdi:

"Medtem ko pripravljamo predlog in prvi obisk, sem bila nenehno neformalno v stiku s predsednikom uprave (Maks Helbl, Gen-I), svetovalcem za nacionalno varnost (državni sekretar za nacionalno varnost Vojko Volk), predsednikom uprave SDH (Žiga Debeljak) in premierjem."

Zgolj poslovno svetovanje?

Za STA je Dominika Švarc Pipan pojasnila, da je šlo zgolj za poslovno svetovanje. Kontaktiral jo je domnevni britanski investicijski sklad Stockard Capital (spletna stran več ne deluje) z namenom, da želijo investirati v podatkovne centre v regiji.

"Želeli so preveriti, ali bi bil Gen-I zainteresiran za skupno naložbo z njimi. Tu naj bi bila moja vloga, da pri Gen-I preverim, ali obstaja tak interes in če ja, da jim nato poslovno pomagam in svetujem pri poslu v Sloveniji. Ni šlo za lobiranje ali karkoli nezakonitega, ampak običajno poslovno svetovanje," zatrdila za STA.

Vendar tudi v razgovoru z lažnimi britanskimi investitorji pove, da ima sama vlogo posrednice.

"Trenutno imamo zagotovo zeleno luč od premierja in se bo predsednik uprave (Gen-I) z veseljem sestal. Predsednik uprave težko sprejema kakršnekoli odločitve brez premierjeve odobritve."

Nekdanji lobist Drapal: »nastopala je kot lobistka«

Govorili smo z nekdanjim dolgoletnim lobistom Andrejem Drapalom, ki iz vsebine posnetkov ocenjuje, da je povsem jasno, da je Dominika Švarc Pipan na posnetku nastopala kot lobistka.

"Če je bila glede projekta res v stiku z omenjenimi politiki in ljudmi na položajih, bi vsi morali v treh dneh to prijaviti kot lobistični stik na Komisijo za preprečevanje korupcije. Če tega niso storili, je šlo za kršitev zakona."

Švarc Pipan: posnetki so prirejeni

Za Info360 je nekdanja pravosodna ministrica zatrdila, da z nikomer od navedenih ni bila v nikakršnem stiku in nihče ni bil obveščen o interesu vlagateljev.

Najprej, pravi, je namreč izvajala skrbni pregled investitorjev (due dilligence), vendar ji podatkov o skladu niso dali, zato ni naredila nobenega koraka, saj bi bilo neprofesionalno. Torej ni bilo lobiranja in lobirancev, nam je odgovorila. 

"Posnetki so tudi zmontirani in prirejeni, del izjav ni mojih. Avtentičnost bodo preverjali pristojni organi. 10.000 evrov nagrade tistemu, ki dokaže, da sem kogarkoli kontaktirala ali obvestila glede projekta," je še povedala za Info360.si.

Za STA je pojasnila, da ni prejela od njih nobenega plačila. Z njimi se je sestala dvakrat: prvič februarja in drugič 5. marca. Na Dunaju. Letalske karte in nastanitev so ji plačali oni, kar je, kot je pojasnila, "v poslovnem svetu povsem običajno."

Za komentar o razkritem posnetku smo prosili tudi Komisijo za preprečevanje korupcije. 

KPK v predhodni preizkus

Je šlo po njihovem za lobistični stik ali za poslovno svetovanje? Je Švarc Pipan, ker ni registrirana lobistka, kršila zakonodajo? Bodo zadevo preučili? Zanimalo nas je še, ali so na KPK zabeležili prijave omenjenih oseb iz posnetka.

"Na Komisiji smo prejeli prijave, ki se nanašajo na vsebino določenih posnetkov, ki se v zadnjih dneh pojavljajo na spletu."

Pravijo, da tudi sicer spremljajo dogajanje in bodo ob zaznavi  sumov kršitev iz njihovih pristojnosti uvedli ustrezne postopke, oziroma zadeve odstopili pristojnim organom. Vsako prejeto prijavo preverijo v predhodnem preizkusu in sicer okoliščine z vidika Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). 

Eden od nujnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o lobističnem stiku po ZIntPK, je, da gre za vplivanje na odločanje znotraj javnega sektorja v zadevah javnega pomena. V skladu s 56. členom ZIntPK funkcionar ne sme lobirati pred potekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija.