Gibanje Svoboda Roberta Goloba (v sredini) in Levica Aste Vrečko sta sprejeli zakon, ki bistveno posega v pravice državljanov, kot so jih poznali doslej. SD Matjaža Hana pa se je vzdržala zaradi »miru v koaliciji«. Foto: STA
Svoboda in Levica sprejeli norost, SD pa je gledal stran
Zvoniti bi morali vsi alarmi, a je vse tiho, nas opozarjajo pravni strokovnjaki. Tako komentirajo dejstvo, da je 45 poslancev Gibanja Svoboda in Levice včeraj podprlo zakon, ki zmanjšuje pravice državljanov. In za kakšne novosti gre? Uzakonili so izrek upravnih odločb brez obrazložitve, skrajšali roke za vročitev odločb, ki jih bomo dobili brez osebne vročitve kar v poštni nabiralnik. Tudi, če nas iz različnih razlogov ne bo doma, se bo v sedmih dneh štelo, da smo odločbo prejeli. »«
Na prvi pogled zelo dolgočasna in pravno zahtevna tematika na svoji poti skozi parlamentarni postopek ni zbudila pozornosti javnosti, čeprav je izjemno pomembna za vse državljane.
Ti bodo kmalu na lastni koži čutili posledice včeraj sprejete pomembne odločitve v državnem zboru, saj kar polovica vseh postopkov v državi poteka po zakonu, ki je doživel pomembne spremembe.
Sprejeta je bila namreč novela zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in čeprav je številnim določbam v njej nasprotovala pravna stroka, je 45 poslancev koalicije ni slišala oziroma upoštevala.
Poslanci Gibanja Svoboda in Levice so glasovali »ZA«, socialni demokrati pa so se vzdržali »zaradi koalicije in miru v njej«, čeprav so tudi strokovne službe ministrstva za pravosodje, ki ga vodi ministrica SD Andreja Katič, do novele kritične. In tudi stranka sama.
Za je glasovala na primer tudi predsednica državnega zbora, nekdanja sodnica, Urška Klakočar Zupančič, čeprav je na mizo prejela kritično mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki je opozorila na vrsto neskladij z ustavo. Enako sta opozorila sodni svet in tudi odvetniška zbornica.
Proti spornim spremembam so se izrekli le v SDS in NSi.
Zakaj je to glasovanje pomembno za vse državljane?
V poslanski skupini SD so sicer pred glasovanjem povedali, da predlog obravnavajo z veliko mero previdnosti, saj se zavedajo, da je ZUP sistemski zakon in neposredno ureja pravice in pravni položaj širokega kroga posameznikov ter se uporablja v vseh upravnih in številnih drugih javnopravnih zadevah. Gre za zakon, ki posega v življenje praktično vsakega državljana, zato mora biti raven pravne zaščite strank v upravnem postopku visoka, jasna in predvidljiva. Zakon tudi po mnenju SD prinaša nižanje standardov pravne varnosti.
ZUP je eden tistih zakonov, s katerim se prej ali slej sreča vsak državljan, saj ureja razmerja med državo in posameznikom v upravnih zadevah.
Gre za temeljni zakon, ki ureja pravila postopanja upravnih organov v Sloveniji, kadar odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb ali drugih strank.
Sporna novost: skrajšanje roka vročitve s 15 na 7 dni, a brez osebne vročitve
Včeraj sprejeta novela zakona spreminja vrsto stvari. »V njej je problematičnih približno šest ali sedem novosti, ki ogrožajo pravno varnost državljanov, med drugim tista glede načina vročanja upravnih odločb s fikcijo vročitve po sedmih dneh od dneva pošiljanja s strani upravnega organa.
V položaju, ko Pošta Slovenije napoveduje, da bo pošto dostavljala samo še dvakrat na teden, pa je to celo norost,« je kritičen odvetnik Mitja Jelenič Novak, sicer tudi disciplinski tožilec Odvetniške zbornice Slovenije, ki je ministrstvu za javno upravo (pripravljalcu novele, op.p.) poslala kritični odziv.
To, na kar opozarja odvetnik, poenostavljeno pomeni, da se bo štelo, da vam je po sedmih dneh odločba upravnega organa (upravne enote, občine, ministrstva ...) izročena, četudi vam morda ne bo. To se lahko na primer zgodi zaradi nedostavljene pošte, bolezni ali odsotnosti in dopusta.
Vročitev pošiljke zgolj v poštni nabiralnik lahko ogrozi pravico do učinkovitega sodnega varstva
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič in predsednica sveta stranke opozarja, da sprejete spremembe ne prinašajo nobene dodane vrednosti in so v posameznih delih sporne z vidika ustavnih načel. Pri tem izpostavlja skrajševanje roka za nastop fikcije vročitve za odločbe, sklepe in druge dokumente iz sedanjih 15 na 7 dni, ki bo v praksi verjetno povzročal zamude pri vlaganju pravnih sredstev (pritožb na odločitve organov). Tudi ureditev, da mora biti odločba izdana najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je upravni organ vlogo prejel in ne od dneva prejema popolne vloge je sporna, saj bo upravnemu organu prepuščeno odločanje, o tem, kako bo postopal v primeru nepopolne vloge, ali bo o zadevi sprejel odločitev ali pa bo stranko pozval k dopolnitvi vloge.
V SD ugotavljajo, da je v zakonu neprimerna tudi poenostavitev postopkov, ki jih predlog uveljavlja predvsem v korist odločevalcev. Poenostavitev postopkov dolgoročno pomeni povečanje upravnih sporov - če upravni organi odločajo na podlagi manj temeljitih in manj obrazloženih odločb, se verjetnost sprožitve spora pred upravnim sodiščem povečuje.
Posebej problematična je po mnenju SD določba, da se osebno vročanje nadomesti z vročanjem v poštni nabiralnik.
Takšna fikcija vročitve ogroža temeljno pravico strank do učinkovitega sodnega varstva, saj rok začne teči, ne da bi naslovnik sploh vedel, da mu je bila odločba vročena.
Uzakonjen je izrek upravnih odločb brez obrazložitve
Veljavna ureditev je omogočala izdajo upravne odločbe brez obrazložitve, a le v enostavnih primerih. V noveli zakona pa se lahko odločba po novem izda brez obrazložitve tudi v vseh drugih raznovrstnih upravnih zadevah.
Stroka ob tem opozarja, da gre za vprašanje skladnosti z ustavo. Iz obrazložitve je namreč mogoče ugotoviti, ali je pri izdaji odločbe prišlo do pristranske odločitve, ali je bil postopek pošten, so bile varovane pravice strank in drugih udeležencev. Odločba je namreč enostransko dejanje, ki lahko - če gre za avtoritarno in nadrejeno odločitev - ogroža javno korist.
Prav na nevarnost arbitrarnega odločanja upravnih organov med drugim opozarjajo v SDS, saj spremembe pomeni, da lahko javni uslužbenec arbitrarno v enem primeru odloči tako, v drugem pa povsem drugače. Novela zakona po njihovem tako bistveno posega v pravice ljudi, kot jih poznajo danes.
Minister miri, nezadovoljni tudi na upravnih enotah
Minister za javno upravo Franc Props sicer pojasnjuje, da je cilj novele zakona vzpostaviti pravne podlage za to, da bodo upravni organi lahko učinkoviteje in hitreje vodili upravne postopke. Posledično bodo po njegovem stranke hitreje prejele upravno odločitev, upravni organi pa bodo lahko optimizirali svoje delovanje.
A Konfederacija sindikata upravnih enot se s tem ne strinja. Kot pravijo, praksa kaže, da takšne ureditve ne bodo pripeljale do razbremenitve upravnih enot, temveč ravno obratno - povzročile bodo dodatne zaplete in postopke, ki bodo zaradi sproženih pravnih sredstev v resnici podaljšali celotno trajanje postopkov.
