Svoboda ne bo dopustila, da se nam zgodi Amerika

V teku je razpis še za tri nove ustavne sodnike, ki se izteče 10. novembra; dvema sedanjima namreč poteče mandat marca, enemu pa aprila prihodnje leto.

Med kandidati za funckijo je zagotovo Vesna Bergant Rakočević, višja sodnica na ljubljanskem višjem sodišču in nekdanja predsednica slovenskega sodniškega društva. Kot nam je povedala, soglasja za kandidaturo sicer še ni dala, saj je »rok po pozivu predsednice republike še odprt, vendar je prisoten ta namen oziroma je takšen predlog inštituta za primerjalno pravo pri pravni fakulteti v Ljubljani.« Bergant Rakočević je znana po aktivnem opozarjanju na pomen neodvisnosti sodstva in javnem nastopanju v primerih, povezanih s pravosodjem in politiko, med najbolj odmevnimi izjavami je gotovo njena čestitka sodnici Barbari Klajnšek, ki je prvaka opozicije Janeza Janšo poslala za zapahe. Je pa tudi kot soproga novinarja in voditelja TV Slovenija Igorja E. Berganta. Po naših informacijah lobiranje za njeno imenovanje že poteka. 

Prevetritev s petimi novimi imeni

Dva ustavna sodnika sta že dobila svoja naslednika. Pred poslanci sta že zaprisegla Nina Betetto ter Primož Gorkič, prva je funkcijo že tudi nastopila konec oktobra, Gorkič pa jo bo 19. novembra.

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je pred temi za Slovenijo pomembnimi kadrovskimi odločitvami, ki jo pomeni zamenjava kar petih ustavnih sodnikov, že večkrat javno pozval k »uravnoteženemu ustavnemu sodišču«. 

»Tej pravni državi in vsem njenim državljanom želim, da bi bila predsednica republike pri bližnjem predlaganju novih ustavnih sodnikov pametna tako, da bi predlagala strokovno kvaliteten sestav ustavnega sodišča, ki bi bil tudi nazorsko čim bolj uravnotežen,« je zapisal za Delo. 

Njegovi pozivi bodo, glede na neuradne informacije iz koalicije, očitno ostali preslišani tudi pri izbiri in potrjevanju preostalih treh novih ustavnih sodnikov.

Predsednica Nataša Pirc Musar mora pri svojih kadrovskih predlogih upoštevati njihovo izvoljivost v parlamentu. Foto: X

Predsednica Nataša Pirc Musar je v preteklosti poudarjala, da na ustavnem sodišču ni prostora za ideologijo. Pa tudi, da je svetovni nazor kandidata ne bi zanimal, pač pa le to, ali verjame in zna ter zmore zagovarjati ustavo in ustavne pravice. 

»Za ideološko uravnoteževanje ustavnega sodišča pa vsekakor nisem, ne želim si ZDA,« je povedala pred svojo izvolitvijo.

Aprila letos pa je izjavila, da bo pri izbiri ustavnih sodnikov sledila pravno konservativnemu pristopu ter da si želi ustavne sodnike, ki bodo »pravno konservativni, ne politično konservativni«.

Kaj naj bi pravna konservativnost sploh pomenila?

»Predsednica republike je že večkrat javno povedala, da bo pri imenovanju ustavnih sodnikov upoštevala tudi strokovnost in ustrezno zastopanost pravnih področij na ustavnem sodišču, spolno zastopanost in svetovni nazor. Predsednica republike ob tem poudarja, da slednji ni odločilen kriterij, saj se strokovnost, neodvisnost in integriteta ne smejo umakniti politični korektnosti oziroma svetovnonazorski zastopanosti. Pravno konservativnih stališč ne moremo enačiti s politično konservativnostjo,« so nam pojasnili iz njenega urada. 

Ker predsednica poudarja tudi pomembnost zastopanosti različnih pravnih področij, bi morda lahko bila med kandidati na primer Barbara Zobec, ki velja za vrhunsko strokovnjakinjo za kazensko pravo, a desne provinience. Bo Zobec kandidirala? 

»Na razpisano mesto ustavnega sodnika sem se že enkrat prijavila, to je bilo leta 2020,« odgovarja.

»Takrat me je predsednik Borut Pahor tudi predlagal v izvolitev, vendar hkrati na isto mesto tudi dr. Andraža Terška. Ker sem ocenila, da zaradi razpršitve glasov ne bom dobila potrebne podpore v državnem zboru (najmanj 46 glasov), sem kandidaturo umaknila. Na razpise, ki so sledili, se nisem več prijavljala. Tudi tokrat se nisem, oziroma se ne bom. Če predsednica republike ocenjuje, da bi bila dobra ustavna sodnica in v državnem zboru izvoljiva kandidatka, me lahko predlaga, kot kogarkoli od neprijavljenih potencialnih kandidatov, kar omogoča tudi zakonodaja. V tem primeru bi bila kandidaturo verjetno pripravljena sprejeti. Tudi sicer menim, da bi morali biti kandidati za ustavne sodnike povabljeni in ne prijavljeni (samopredlagani oziroma samoponujeni),« pojasnjuje Zobec. 

Tudi Jernej Letnar Černič in Jurij Toplak, ki ju Krivic ceni kot »desno usmerjene kandidate visokih strokovnih in moralnih kvalitet«, sta nam odgovorila, da se na poziv predsednice republike za zbiranje kandidatur ne bosta prijavila, medtem ko Matej Avbelj vprašanja ni želel konkretno komentirati.

Levo ali desno ustavno sodišče?

7. april 2025

Kaj je Svoboda sporočila predsednici

Glede na to, kaj je Gibanje Svoboda sporočilo predsednici, je sicer razumljivo, da so omenjeni »konservativni pravni strokovnjaki« zadržani glede svojih kandidatur. Odnos do splava, LGBTQ skupnosti, do družbenih manjšin ter odnos do partizanstva oziroma polpretekle zgodovine bo namreč lupa, skozi katero bodo presojali kandidate za ustavne sodnike.

»V Sloveniji ne želimo zgodbe ZDA in to je bilo predsednici jasno povedano in zdi se, da je to tudi sprejela,« nam je dejal eden od sogovornikov iz največje vladne stranke. 

Podobno menijo tudi drugi sogovorniki iz koalicije, med drugim na primer poudarjajo tudi, da »parlament voli ustavne sodnike in to je uravnoteženost, kot jo želijo Slovenke in Slovenci. En človek, kot je predsednica republike, je seveda precej lažje obvladljiv, kot pa parlament.«

O čem govorijo, ko poudarjajo, da v Sloveniji ne bo ZDA?

Spomnimo, Donald Trump je med prvim predsedniškim mandatom imenoval več konservativnih sodnikov vrhovnega sodišča, kar je dolgoročno preusmerilo ameriško pravosodje v desno smer, saj so sodniki imenovani doživljenjsko. Najbolj opazna posledica tega je bila leta 2022 razveljavitev sodbe Roe proti Wadu, ki je več kot 50 let zagotavljala pravico do splava. Konservativna večina je namreč odpravila ustavno pravico do splava, kar je omogočilo posameznim zveznim državam, da same odločajo o zakonitosti splava.Trump je že med kampanjo 2016 obljubil, da bo imenoval »vrhunske konservativne sodnike« in to obljubo tudi izpolnil. Supreme Court of the United States (angl.) je najvišja sodna instanca v ZDA, njegove odločitve so zavezujoče za vsa nižja sodišča in imajo ustavno težo.

Trumpov predhodnik Barack Obama je, ko je leta 2016 umrl konservativni vrhovni sodnik Antonin Scalia, kot njegovo zamenjavo predlagal zmernega liberalnega sodnika Merricka Garlanda. Vendar republikanska večina v senatu ni dovolila glasovanja o Garlandovi potrditvi. Republikanci so to pojasnili z argumentom, da naj o novem sodniku odloči naslednji predsednik, saj je bila volilna kampanja že v teku. Scalia je umrl februarja 2016, volitve pa so bile novembra.

Ustavno sodišče še bolj v levo?

Za dosedanji sestav slovenskega ustavnega sodišča je sicer prevladovala ocena, da je izrazito neuravnoteženo v levo – da so v njem le trije konservativno oziroma desno usmerjeni sodniki (Klemen Jaklič, Marko Šorli in Rok Svetlič) ter kar šest liberalno oziroma levo usmerjenih.

Prvak opozicije Janez Janša je po oktobrskem pogovoru o odprtih kadrovskih vprašanjih pri predsednici republike izrazil nasprotovanje imenovanju novih ustavnih sodnikov v tem mandatu, saj meni, da aktualna koalicija izgublja legitimnost in da gre za politično kadrovanje tik pred koncem mandata. Ocenil je, da bo to politično kadrovanje dolgoročno utrdilo vpliv aktualne koalicije na ustavno sodišče in, da »bomo namesto ustavnega sodišča dobili marksistični krožek, ki ne bo užival nobenega ugleda v tej državi,« je dejal Janša. 

Po zakonu o ustavnem sodišču in ustavi Republike Slovenije sicer ustavni sodnik ostane na funkciji do nastopa mandata novega sodnika, čeprav se njegov redni mandat izteče.