Če bodo poslanci predlog potrdili, bodo uslužbenci pošt v prihodnje opravljali tudi nekatere naloge upravnih enot.
Foto:Žiga Živulović jr./Bobo
Tik pred volitvami še operacija reševanja Pošte Slovenije
Pred koalicijo je usklajevanje zakona, ki bo na Pošto Slovenije prenesel del »državnih« nalog. Po načrtih bodo zakon v parlamentarno proceduro vložili koalicijski poslanci.
Na Pošto Slovenije bi torej prenesli – po dokumentu, ki smo ga pridobili – določene izvršilne upravne naloge, ki bi na eni strani razbremenile upravne enote, Pošti Slovenije pa prinesle dodatne prihodke iz storitev, ki bi jih prevzela z javnim pooblastilom.
Mreža poslovalnic – gre za 286 pošt oziroma lastnih poslovalnic s poštnimi okenci – bi hkrati povečala dostopnost upravnih storitev državljanom.
V osnutku zakona, ki ga v koaliciji še usklajujejo, je predvideno, da bo Pošta Slovenije na svojih lokacijah oziroma prek svoje mreže opravljala naslednje upravne naloge:
- sprejemala bi prijave na praktični in teoretični del vozniškega izpita ter za parkirne karte za invalida,
- sprejemala bi prijave v osebno dopolnilno delo in izdajala vrednotnice za osebno dopolnilno delo,
- sprejemala bi vloge za izdajo kvalificiranega digitalnega potrdila (SIGEN-CA) in mobilno identiteto smsPASS za fizične osebe.
Zakaj dodatne naloge?
Zakon naj bi bil sicer namenjen zagotavljanju prihodnosti Pošte Slovenije, ki se že več let sooča s stalnim upadom prihodkov klasičnih poštnih storitev, kot so pisemske pošiljke. Razlog za ta upad je seveda digitalizacija – elektronska komunikacija (e-pošta, e-računi, e-uprava) je namreč skoraj v celoti nadomestila tradicionalno pošto, to pa prinaša tudi padec prihodkov iz tega segmenta poslovanja. Motor rasti prihodkov je tako predvsem dostava paketov zaradi vse močnejše e-trgovine.
Prihodki iz finančnih storitev (plačilni promet, bančne storitve v poštnih poslovalnicah) stagnirajo ali rahlo upadajo, saj uporabniki prehajajo na digitalne kanale, prihodki od prodaje blaga (znamke, drobna trgovina v poslovalnicah) pa so relativno majhni in nimajo večje teže v skupni strukturi prihodkov.
Dobiček Pošte Slovenije se je v zadnjih letih, kažejo podatki agencije Ebonitete.si, drastično znižal, nižje pa je tudi število zaposlenih.
Kakšno je stanje zdaj?
Naloge, ki naj bi bile po tem zakonu prenesene na Pošto Slovenije, v 58 upravnih enotah trenutno izvaja okoli 50 zaposlenih javnih uslužbencev.
Analiza kaže, da so se na upravnih enotah samo s postopki priglasitve na vozniški izpit lani ukvarjali kar 6.164 ur. Prijave na praktični in teoretični del vozniškega izpita so jim prav tako vzele več kot 6000 delovnih ur, izdaje parkirnih kart pa več kot 1600 ur.
Uradniki bi se s prenosom dela storitev upravnih enot na poštne uslužbence lahko ukvarjali z reševanjem tekočih nerešenih zadev in zaostankov upravnih enot.
Gospodarsko ministrstvo pod vodstvom Matjaža Hana je imelo po naših informacijah sicer v preteklosti že pripravljen predlog zakona za reševanje Pošte Slovenije, a se je zaustavil v medresorskem usklajevanju zaradi nasprotovanja ministrstva za finance ter za javno upravo; zdaj pa tega odklonilnega mnenja po neuradnih informacijah ni več.
Kako bi potekal prenos delovnih nalog na Pošto?
Usposabljanje kadra in izpite iz upravnega postopka za poštne uslužbence bi prevzelo in plačalo ministrstvo za javno upravo, ki to že sedaj izvaja za upravne enote. Za izvajanje zakona bi bilo sicer treba spremeniti tudi nekatere področne zakone, med drugim zakon o voznikih in zakon o pravilih cestnega prometa.
Pristojna ministrstva, vsako za svoje delovno področje, bi morala Pošti Slovenije zagotovili dostop do podatkov, obdelavo in vodenje evidenc z neposredno računalniško povezavo in z možnostjo dostopa z uporabo ustrezne predpisane informacijske tehnologije za državno upravo do 30. junija 2026, predvidevajo snovalci zakona.
Stroški ministrstva za javno upravo za organizacijo in izvedbo usposabljanj iz splošnega upravnega postopka, ki bo potrebno za poštne uslužbence (predvideno je do 400 udeležencev), naj bi znašali okoli 60.000 evrov.
Stroški Pošte Slovenije pa so ocenjeni na 75.000 evrov ob predpostavki, da je univerzalno poštno okence – delovno mesto ustrezno opremljeno že z obstoječo računalniško in drugo opremo, za katero pa bo potrebna nadgradnja.
V proračunu za prihodnje leto so upoštevani samo stroški prilagoditev informacijske podpore oziroma informacijskih sistemov za izvajanje nalog v višini 200.000 evrov. Stroški dela naj bi na letni ravni znašali 1,2 milijona evrov in bo poravnani Pošti Slovenije prek plačil opravljenih storitev za državo.
Upravne takse in plačljive tiskovine bo poravnala stranka in se bodo stekale v proračun.
Sredstva v sprejetem proračunu za leto 2026 in 2027 za te spremembe niso zagotovljena. Za leto 2026 naj bi bila zagotovljena s spremembo proračuna v višini 200.000 evrov za informacijsko podporo.
Zakon se bo predvidoma začel izvajati s 1. januarjem 2027.
Kako je s poštami v tujini?
Poštna podjetja so se že preoblikovala tudi v tujini. Italijanska pošta je tako zdaj največja integrirana, večkanalna storitvena platforma v Italiji, ki deluje v naslednjih sektorjih: logistika, pošta in paketi, finančne in zavarovalniške storitve, plačilni sistemi, telefonija, energetski trg. Na poštnih uradih se na primer lahko zaprosi za dovoljenje za prebivanje, državljani lahko opravijo tudi nekatere druge storitve javne uprave, kot je na primer tudi pridobivanje izpiskov in potrdil iz matičnega registra, izpiskov iz zemljiške knjige ipd.
Tudi na avstrijskih poštah je že mogoče opraviti nekatere storitve javne uprave. V Franciji je Groupe La Poste javno podjetje, ki je večstoritveno podjetje, hčerinsko podjetje Docaposte na primer zagotavlja digitalne storitve, povezane z digitalno preobrazbo podjetij in javnih ustanov.
Celo na Slovaškem na poštah nudijo storitve s področja državne uprave v več kot 100 mestih, ki so enakomerno razporejena po vsej državi. Medtem pa so se v Španiji odločili, da bo država pošti letno namenila 250 milijonov evrov za kritje operativnih stroškov univerzalnih poštnih storitev ter dodatnih 150 milijonov evrov na leto za »storitve splošnega gospodarskega interesa.«
Na Danskem pa se bo konec leta zgodila prelomnica - njihova pošta PostNord namreč načrtuje demontažo še zadnjega od blizu 1500 rdečih poštnih nabiralnikov in bo po 400 letih končala dostavo pisem, ki se je od leta 2000 znižali za 90 odstotkov. Osredotočili se bodo na donosni rastoči trg paketov.
Generalnega direktorja Pošte Slovenije Marka Cegnarja smo prosili za komentar in vprašali, ali se bi kaj takšnega lahko zgodilo tudi pri nas. Kaj je odgovoril si lahko preberete tukaj:
