Hud udarec za Goloba in njegovo podobo v javnosti so postopki na tožilstvu in pred protikorupcijsko komisijo. Foto: STA
Točka preloma za Roberta Goloba
Predsednika vlade je doletel predlog za sodno preiskavo. Bliža pa se tudi odločitev senata protikorupcijske komisije v primeru prijave Tatjane Bobnar. Napade na komisijo v zadnjih dneh je mogoče razumeti kot poskus preprečitve ponovne izvolitve Roberta Šumija na vrh KPK.
Specializirano državno tožilstvo je na ljubljansko okrožno sodišče včeraj vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu v zadevi, povezano s prijavo Tatjane Bobnar. Spomnimo, nekdanja notranja ministrica mu je očitala nedopustno vmešavanje v delo policije. Državni organi postopek zoper Goloba vodijo po uradni dolžnosti, saj so potrdili sum, ki ga je naznanila Bobnarjeva in zbrali dovolj dokazov.
Za šefa koalicije, ki vodi vlado z najmanjšim zaupanjem državljanov v EU, bi to lahko pomenilo, da bo iz osumljenca postal obdolženec, čeprav njegov odvetnik Stojan Zdolšek napoveduje, da bo preiskovalni sodnik zahtevo zavrgel in sodne preiskave sploh ne bo. Bo pa dogajanje gotovo vplivalo na javnomnenjsko podporo predsedniku vlade in njegovi stranki pred državnozborskimi volitvami, ki se hitro bližajo.
Medtem pa se za Goloba bliža tudi dan D v postopkih pred protikorupcijsko komisijo. Sejo senata, na kateri bi lahko bila prav tako obravnava spornega vmešavanja predsednika vlade v delo policije, je za danes sklical namestnik predsednika David Lapornik. Dnevnega reda na komisiji podrobneje ne pojasnjujejo.
Zadnji diskreditacijski napadi na komisijo ne čudijo. Potem ko je Slovenski državni holding (SDH) vložil tožbo na upravno sodišče zoper KPK, je to včeraj storil še pomočnik predsednika uprave holdinga Damir Črnčec.
Vplivni član Golobovega omrežja opozarja, da nobena institucija ne sme kršiti ustave in zakonov. Čeprav za to formalno ni pristojen, je Črnčec zapisal tudi, da bi pri boju proti korupciji veljalo razmisliti o krepitvi preiskovalnih možnosti specializiranih tožilcev s posebnim oddelkom policistov. KPK si po njegovem želi postati vrednostno superiorna nadinstitucija in s tem prekoračuje svoje nadzorstvene pristojnosti.
SDH pod vodstvom Žige Debeljaka je kot Golobov satelit dan pred Črnčecem sporočil, da je zoper KPK vložil tožbo zaradi domnevnih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v postopku nadzora nad Črnčecevo zaposlitvijo.
Napadi za preprečitev reelekcije
Naši sogovorniki sicer ocenjujejo, da so napadi na KPK tudi del strategije Golobovega kroga, da bi preprečil reelekcijo Roberta Šumija na čelu KPK, ki mu mandat poteče 31. marca prihodnje leto. Na eni strani z namenom vplivanja na izbiro predsednice države, na drugi pa tudi z destabilizacijo samega Šumija, ki ga nekdanji sodelavci iz policije opisujejo kot poštenega človeka, z visoko stopnjo integritete, ki pa težje prenaša večje pritiske.
Šumi ne odgovarja na vprašanje, ali se bo na predsedničin poziv k prijavi kandidatov za predsednika komisije odzval in skušal pridobiti drugi šestletni mandat. To bo sporočil, pravi, po izteku roka za prijave. Šumija sicer po izteku mandata čaka nekdanja služba v policiji.
Naši sogovorniki so prepričani, da bi si želelo Gibanje Svoboda v KPK spraviti svojega človeka. To bi lahko bil Tomaž Modic, strokovni sodelavec parlamentarne preiskovalne komisije (po Erarju je za to delo prejel 57.681 evrov) ter hkrati novinar portala Necenzurirano in sodelavec oziroma prijatelj Vesne Vuković (nekdanje generalne sekretarke Golobove stranke). Na vprašanje, ali bi ga služba v KPK zanimala, je Modic odgovoril, da se nam za vprašanje zahvaljuje, odgovora nanj pa ni podal.
Kot je znano, predsednica republike Nataša Pirc Musar do 13. oktobra pričakuje prijave kandidatov na njen poziv za dve funkciji, predsednika komisije in namestnika. To imenovanja je v celoti pristojnost predsednice republike, ki bo svojo odločitev sporočila do 3. decembra.
Preprečili bi objavo odločitve KPK
Spomnimo, Golob je v začetku julija prejel osnutek ugotovitev KPK v zadevi Bobnar in nanj tudi odgovoril do roka, ki se je iztekel 5. avgusta. Zdolšek je ob tem izrazil pričakovanje, da KPK ne bo izdala končnih ugotovitev, saj po njegovem mnenju za to nima ustrezne pravne podlage. Poudaril je, da bi KPK z izdajo končne odločbe kršila zakon, in dodal, da bi se tako zgodile procesne kršitve in kršitve materialnega prava, vendar ni konkretno pojasnil, za katere kršitve naj bi šlo.
KPK je osnutek ugotovitev poslala Golobu v izjasnitev 10. julija, kar je običajen korak pred sprejetjem končne odločbe. Vse napade na komisijo je treba torej razumeti predvsem v tem kontekstu.
Živčnost Golobovega kroga je povezana z dejstvom, da se približuje dan, ko bo senat protikorupcijske komisije dokončno odločil o očitkih, da je predsednik vlade kršil zakon o integriteti.
Na KPK ne razkrivajo, kdaj bo njen senat sprejel to odločitev. Prvi postopek zoper Goloba v primeru prijave Tatjane Bobnar na komisiji obravnavajo že od konca leta 2022, drugega, povezanega z afero Karigador, pa od aprila letos, ko so izvedli predhodni preizkus in pridobili dokumentacijo ter pojasnila, nato pa maja začeli preiskavo o sumu nasprotja interesov.
Kako krčevito skušajo diskreditirati Komisijo, kaže tudi izjava Golobovega odvetnika Stojana Zdolška, da KPK ne bi smela izdati končne odločitve v zadevi, povezani z domnevnimi pritiski na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar.
Kje se stikata Svoboda in SDS?
Obe največji stranki SDS in Gibanje Svoboda, ki sta našli stično točko v kritičnosti do KPK, v stranki Janeza Janše pa so tudi že razmišljali o ukinitvi komisije, smo vprašali, ali si Šumi zasluži nov mandat. Na naše vprašanje nista odgovorili.
