Upokojenci bodo zaradi pritožbe sindikatov še naprej plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo

Od prvega julija lani nekaj več kot 657.000 upokojencev plačuje za dolgotrajno oskrbo en odstotek svoje neto pokojnine.

Zagotovljena pokojnina za polno dobo znaša 826 evrov, najnižja pokojnina 387 evrov, najnižji znesek invalidske pokojnine pa je 645 evrov. Odstotek od zagotovoljene polne pokojnine - prispevek upokojenca, ki jo prejema - torej znaša na mesec 8,26 evra. 

Upokojenec torej na mesec lahko kupi na primer osem litrov mleka manj ali okoli štiri kilograme kruha manj. In tako bo ostalo še nekaj časa, čeprav je desna koalicija v državnem zboru sprejela zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki med drugim določa tudi, da so upokojenci od 1. julija letos oproščeni plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo. 

Preprečili uveljavitev zakona

Po tem, ko je državni zbor minuli teden sprejel sklep, da referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije ni dopusten, sindikati napovedujejo, da bodo o tem povprašali ustavno sodišče.

»Zahteva bo na ustavno sodišče vložena predvidoma prihodnji teden, ustavno sodišče pa bo moralo presoditi, ali je z ustavo skladen sklep državnega zbora, ki je odvzel državljanom pravico do odločanja na referendumu tudi glede vsebin, o katerih bi bil sicer dopusten referendum. Državni zbor je s tem žal podaljšal celoten postopek, vezan na referendumsko odločanje in posledično na uveljavitev zakona,« pravi Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam.

Predstavniki sindikalnih central so, spomnimo, zbrali več kot 40 tisoč podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ker želijo, kot pravijo, ubraniti socialno državo pred razkrojem.

Zakon o interventnih ukrepih, torej tudi ukinitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, tako ne bo začel veljati, dokler ustavno sodišče ne bo odločilo, ali je referendum dopusten ali ne.

Pirnat: Vračila prispevka za dolgotrajno oskrbo ne bo, če določba obvelja. 

Instrukcijski rok za odločitev ustavnega sodišča je 30 dni. Če bo ustavno sodišče prav tako odločilo, da je referendum nedopusten, bodo sindikati vložili ustavno pritožbo na posamezne člene zakona.

To pa lahko traja torej še mesece. 

»Ker je v vmesnem času do odločitve ustavnega sodišča objava zakona zadržana, sprejeti zakon še ni veljaven zakon in se ne izvaja. To pomeni, da bodo upokojenci prispevek še plačali. Zakon praviloma tudi ne sme imeti retroaktivnih učinkov. Le, če to izrecno določa, lahko imajo njegove določbe povratni učinek, če je to v javno korist in se s tem ne poseže v pridobljene pravice,« pojasnjuje pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat.

In naprej: 55. člen interventnega zakona za razvoj Slovenije določa, da se določba o tem, da upokojenci ne plačujejo prispevka za dolgotrajno oskrbo uporablja od prvega meseca dalje po uveljavitvi zakona, hkrati pa, poudarja dr. Pirnat, nima nobene določbe o uporabi za nazaj.

Upokojenci torej svojega denarja, če se bo določba iz zakona obdržala, ne bodo prejeli nezaj.

Ping pong z vprašanji

Na ZPIZ smo vprašali, koliko prispevka za dolgotrajno oskrbo so odtegnili od pokojnin. »V maju je bil prispevek za dolgotrajno oskrbo odtegnjen v skupnem znesku 6.134.523 evrov,« so nam povedali. To je na letni ravni nekaj več kot 73,6 milijona evrov. Skupni prihodki ZPIZ-a naj bi sicer letos dosegli 8,991 milijarde evrov. 

Če bo določba o oprostitvi plačila prispevka obstaja, bodo morali na ZPIZ tudi adaptirali programsko opremo. Glede vprašanja o prenehanju plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo pa so nam predlagali, da se obrnemo na pristojno ministrstvo.

Od tam smo dobili tale odgovor: 

»Zakon ni bil pripravljen v sodelovanju z ministrstvom za solidarno prihodnost in na ministrstvu nismo prejeli nobenih navodil ali usmeritev za njegovo izvajanje. Zato prosimo, da se, ko bo čas zrel, za odgovore obrnete na novo ministrstvo, ki bo pokrivalo temo dolgotrajne oskrbe.«