Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora, sprašuje, zakaj je meritev kostne gostote praviloma samoplačniško. Foto: STA
Urško Klakočar Zupančič skrbi osteoporoza
»Zakaj meritev kostne gostote (DXA) – kot temeljni diagnostični postopek pri odkrivanju osteoporoze – za rizične skupine ne spada med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in je praviloma samoplačniška storitev? Ali ministrstvo za zdravje skupaj z ZZZS razmišlja o uvrstitvi meritve kostne gostote med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za rizične skupine (na primer ženske po menopavzi, osebe po izrednem zlomu …), in če da – v katerem časovnem okviru? Če ne razmišljate o takšni spremembi, vas prosim za obrazložitev razlogov in alternativnih ukrepov, s katerimi bi lahko zagotovili zgodnje odkrivanje osteoporoze in preprečevanje zlomov,« je zapisala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v poslanskem vprašanju ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel.
Več kot 140.000 Slovenk živi z diagnozo osteoporoze, vendar večina izve za svojo bolezen šele ob prvem zlomu kosti. Osteoporoza prizadene vsako tretjo žensko in vsakega petega moškega po 50-tem letu starosti.
Osteoporoza je tiha, napredujoča bolezen, ki se praviloma odkrije šele po zlomu, ko je škoda za kakovost življenja že nastala in stroški zdravstvenega sistema bistveno narastejo, opozarja Klakočar Zupančič.
Odkrivanje osteoporoze je relativno enostavno in varno, edini način, da jo pravočasno odkrijemo, pa je merjenje kostne gostote – denzitometrija (DXA), ki je ključen, stroškovno učinkovit in dokazano preventiven ukrep proti osteoporoznim zlomom pri rizičnih skupinah. Kljub temu je merjenje kostne gostote za večino posameznikov še naprej samoplačniško, saj ne sodi med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, čeprav gre za standarden, neinvaziven diagnostični postopek z jasnimi indikacijami in dolgoročnimi pozitivnimi učinki na zdravje in javne finance, je še zapisala predsednica državnega zbora.
Kot nam je povedala predsednica državnega zbora, je bila na srečanju v Radencih in jo je Združenje društev za osteoporozo opozorilo na to problematiko, ki ga je naslovila v svojem poslanskem vprašanju.
Na portalu Zdravstveni Portal.si so ocenili, da se pri nas zgodi na leto okoli 3000 zlomov kolka na leto, ki včasih predstavlja zadnjo epizodo v življenju bolnika.
Prav padci in posledični zlomi kosti so največje breme tega obolenja, za katerim zbolevajo tako moški kot ženske, a slednje v bistveno večjem deležu. Skupni stroški tovrstnih zlomov, ki bi jih bilo – če bi bila diagnoza znana in ukrepanje pravočasno – v veliki meri mogoče preprečiti, naj bi se pri nas na letni ravni približevali znesku 100 milijonov evrov. Večje breme od na družbeni ravni ovrednotenega, kot finančnega pa v resnici utrpijo oboleli in njihovi bližnji. Polovica bolnikov z osteoporozo, ki doživijo zlom kolka, namreč nikoli več ne zmore živeti povsem samostojnega življenja – kar petina pa jih zaradi zapletov umre v letu dni po zlomu.
