Uvedba kazni za neudeležbo na volitvah in referendumih?

Med državami, kjer so volitve obvezne, so med drugim Avstralija, Belgija, Luksemburg in Brazilija. Višina denarne kazni je različna od države do države, se pa v nekaterih državah ob ponavljajočih prekrških povečuje.

V Avstraliji morajo volivni upravičenci, ki se volitev ne udeležijo, pojasniti razloge za neudeležbo, grozi jim tudi obravnava na sodišču in celo zaporna kazen. V Belgiji najnižja globa znaša 40 evrov, ki se ob ponavljajočih prekrških lahko dvigne na 200 evrov. Če volivec ne glasuje na vsaj štirih volitvah v obdobju 15 let, lahko izgubi glasovalno pravico za deset let, težave pa ima tudi pri zaposlitvi v javnem sektorju. Poleg denarne kazni in težav z zaposlitvijo v javnem sektorju imajo tudi Brazilci, ki se ne udeležujejo volitev. Oblasti v Luksemburgu pa nevolivce kaznujejo z denarno kaznijo od 100 do 250 evrov, ponavljajoče prekrškarje pa lahko oglobijo tudi s kaznijo do 1.000 evrov.

Sankcije udeležbo na volitvah povečujejo

Če je volilna udeležba v Sloveniji v povprečju med 50 in 60 odstotki, se lahko Avstralija pohvali s kar 90-95 odstotno udeležbo, v Braziliji ta znaša med 75 in 85 odstotki, v Belgiji pa med 85 in 90 odstotki.

Kljub temu da države z zakonsko določeno obvezno udeležbo na volitvah beležijo višjo udeležbo na volitvah, pa naši sogovorniki poudarjajo, da to nujno ne pomeni tudi večje politične zavezanosti.

Rezultati zadnjih treh referendumov

Občutek imajo, da nimajo vpliva

Politolog Miro Haček s FDV opozori, da se je v teh državah pokazalo, da se je z dvigom volilne udeležbe dvignil tudi odstotek nepravilno izpolnjenih glasovnic. Po njegovih besedah to pomeni, da tisti, ki se volitev ne bi udeležili ali pa se jih samo zato, da se izognejo kazni, namerno nepravilno izpolnijo glasovnico.

Profesor na Fakulteti za družbene vede Miro Haček. FOTO: STA

»To zakonsko določilo na volitve pripelje volivce, ki jim je vseeno in s tem se ne naredi nič za demokracijo.«

Udeležba na volitvah je svobodna pravica in nekatere države jo dojemajo kot dolžnost. »Vsak volivec ima možnost in svobodno voljo. Pri nas je politična kultura slabotna in neudeležba na volitvah je odraz tega, kar volivci čutijo, in sicer nimajo veliko možnosti, da oblikujejo in vplivajo na politiko.« Po njegovem mnenju imajo volivci še najbolj občutek, da lahko vplivajo na lokalni ravni, na nacionalni ravni pa so njihove možnosti vpliva majhne. 

Več škode kot koristi?

Da bi z zakonom uvedli sankcije za tiste, ki se volitev ne udeležujejo, po njegovem mnenju ne bi naredili nič dobrega za demokracijo. Meni, da bi bili bolj učinkoviti drugi instrumenti aktivnega državljanstva, ne pa da se celo poziva volivce, naj se volitev ne udeležujejo.

»Politiko je treba jemati resno, ne pa tako, da se je loti vsak, ki ima pet minut časa. Mislim, da bi kaznovanje nevolivcev z globo prineslo več škode kot koristi, dodaja Haček.«

Da sankcije niso pravi odgovor na reševanje nizke volilne udeležbe, meni tudi nekdanji politik Bogdan Biščak.

Bogdan Biščak FOTO: STA

»Vzpostavitev takšnega sistema je seveda izvedljiva, samo zakon je treba sprejeti, ampak to ne pomeni, da bi bilo to tudi dobro.«

Meni, da je nizka udeležba tudi nekakšen alibi politiki, da se ji ni treba potruditi in ravnati tako, da bodo državljani verjeli, da lahko kaj spremenijo. »Ljudje se volitev ne udeležujejo zato, ker bi bili leni, temveč zato, ker ne verjamejo, da lahko odločajo.«

Uveljavitev glob za nevolivce bi bila res dobra za volilno udeležbo, ne pa tudi za demokracijo.

»Volivci z neudeležbo izrazijo, da ne verjamejo, da lahko kaj naredijo in z neudeležbo to tudi pokažejo.«