Varnostni strokovnjak: Gre za politični golaž in ne ogrožanje varnosti države

Če je to res, potem mora o tem Vlada RS obvestiti zaveznike v EU in NATO ter zaprositi za ustrezno pomoč in podporo. Vendarle gre za kibernetski napad in grožnjo varnosti tako EU, kot tudi NATO.

Tako se je na besede Vojka Volka, državnega sekretarja za nacionalno varnost, ki je v četrtek dejal, da obstaja utemeljen sum, da naj bi za nedavnimi kibernetskimi napadi stal mednarodni organizirani kriminal, na družbenem omrežju X odzval obramboslovec Klemen Grošelj.

Spomnimo. V zadnjem tednu je prišlo do oviranja strani na socialnih omrežjih predsednika vlade Roberta Goloba ter stranke Gibanje Svoboda, sledilo je še oviranje uradnih strani vlade. Ali so to bili res kibernetski napadi, smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta.

Kot razumem dogajanje, so zaradi prevelikega števila novih sledilcev in komentarjev začasno zaprli strani vlade. Jaz ne vem, kako to lahko štejemo med kibernetske napade. Aktivnosti niso bile uperjene zoper varnost države. Zato se to ne tiče Nata, ker ni bila ogrožena nacionalna varnost Slovenije. Res težko komentiram, ker je na voljo zelo malo podatkov. Vse kaže bolj na politični golaž, kot pa na kaj drugega. Menim, da gre predvsem za dogajanje v predvolilnem obdobju, kot pa neko resno ogrožanje nacionalne varnosti, je bil oster Perme.  

In očitno se je tega – da ne gre za kibernetske napade - dobro zavedala tudi vlada, obvestili niso niti Nata niti zaveznikov v EU, pač pa: 

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) je o zadevi obvestila Evropsko komisijo, ki je med drugim pristojna za nadzor nad izvajanjem obveznosti in zavez na podlagi Akta o digitalnih storitvah. Urad vlade za komuniciranje pa je o incidentu obvestil Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS). Ministrstvo za obrambo o tem ni obveščalo Nata, bo pa o zadevi poročalo v okviru rednih poročanj na odborih v Natu, so zapisali na Ukomu.

In kdaj lahko govorimo o kibernetskem napadu? Perne je jasen, ko je ogrožena kritična infrastruktura in s tem varnost državljanov:  

Tak primer smo lahko videli recimo v Estoniji, ko so Rusi zrušili sistem za plačilni promet v celi državi. Tudi proti Ukrajini Rusi pogosto izvajajo kibernetske napade in z vdori v energetski sektor izklapljajo elektriko, onemogočajo bančni promet … Gre torej za kibernetske napade, uperjene v delovanje države. In posledično onemogočajo normalno življenje prebivalcev in ogrožajo njihovo varnost.

Torej ne vemo, pri čem smo, odgovarja kandidat stranke Prerod na državnozborskih volitvah, Klemen Grošelj:

Zdaj ne vemo ali je prišlo do ogrožanja nacionalne varnosti ali pa gre za nepremišljeno in nepotrebno vlačenje struktur nacionalne varnosti v predvolilno kampanjo. Je pa ne glede na to, za vse nas slabo, saj s tem tujim obveščevalnim službam in državam kažemo, da se soočamo s svojevrstno krizo sistema, zaradi katere razkrivamo naše ranljivosti.

Ali je torej prišlo do zlorabe javnih funkcij v predvolilne namene? Perne odgovarja, da je zato premalo informacij, gotovo pa nekateri indici kažejo na to, da je bil odziv vodilnih pretiran.