Predsednica se je odločila, da bodo iz policije posebej zanjo v generalni sekretariat premeščeni tudi njeni varnostniki.
Več kot milijon evrov za varovanje predsednice
Vlada je potrdila prerazporeditve pravic porabe v letošnjem državnem proračunu. Med drugim bo policija pravice porabe v skupni višini približno 1,3 milijona evrov prerazporedila na proračunskega uporabnika Predsednik Republike Slovenije. Sredstva bodo namenjena za plače in materialne stroške na podlagi sporazuma o sodelovanju pri varovanju predsednice države Nataše Pirc Musar in njenih družinskih članov.
Kot smo pisali, se je namreč tudi predsednica, po zgledu premiera Roberta Goloba odločila za poseben način varovanja in se zdaj izvaja v okviru njenega urada in ne policije. Formalno so njeni varnostniki pod okriljem generalnega sekretariata vlade, na katerega se je premestilo tudi ustrezno število policistov, ki varujejo predsednico in njene družinske člane.
Uredba, ki ureja njeno varovanje, je bila objavljena 31. julija lani, vse premestitve policistov pa so bile urejene v avgustu.
Predsednik vlade Golob se je, kot je znano, za nov način varovanja odločil že kmalu po začetku mandata, kot razlog pa je navedel nezaupanje v delo policije. »Informacije, kje se nahajamo jaz in moji družinski člani, so bile na razpolago tudi opozicijskim poslancem, ki so se s tem v parlamentu celo hvalili,« je izjavil takrat, ko je svoje varnostnike s policije premestil na generalni sekretariat vlade.
Pri Pirc Musar pa so lani pojasnjevali, da je predsednica ločeno varovanje tudi zase predlagala izključno organizacijskih razlogov in lažjega usklajevanja. Vendar pa je bilo po pisanju portala N1 v njenih krogih mogoče slišati, da naj bi bil razlog za takšno odločitev reorganizacija Centra za varovanje in zaščito (CVZ), ki jo je odredil notranji minister Boštjan Poklukar.
K predlogu uredbe o varovanju predsednice sta negativni stališči podala oba policijska sindikata. Kritična sta bila do tega, da obrazložitev spremembe načina varovanja predsednice republike ni zadosti obrazložena in da policijo prikazuje kot zaupanja nevreden organ ter da uredba pomeni sistemski ustavnopravno sporen in pravno neurejen poseg v status javnih uslužbencev – policistov, saj predvideva premestitev policistov v druge državne organe brez ustrezne zakonske podlage, mimo akta o sistematizaciji in brez soglasja zaposlenih.
