Verodostojnost: zakaj se Svobodi njene afere v anketah ne poznajo?

Štiri ankete, štirje različni rezultati, komu verjeti?

Novembrska anketa, ki jo je opravil raziskovalni center Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je izmerila izenačenost levega in desnega bloka - vsak bi dobil po 44 poslancev. 

Agencija Valicon je pred to anketo desnemu bloku namerila 40 poslancev, levemu pa 38, v parlament pa bi s po petimi poslanci prišli še stranki Resnica in Slovenska nacionalna stranka. Decembrska Mediana pa je stranki Vladimirja Prebiliča namerila celo manj podpore kot stranki Zmaga Jelinčiča, ki ga v medijih praktično ni.

Spletna stran volilna-napoved.si, ki na enem mestu združuje rezultate vseh pomembnejših slovenskih javnomnenjskih agencij, pravi takole: SDS se obeta 33 poslanskih mandatov, Gibanju Svoboda 27, SD 9, Demokratom 7, NSi in Resnici pa po 6. 

Gre javnomnenjskim anketam, ki jih naročajo in objavljajo mediji, sploh verjeti, smo vprašali goste tokratne oddaje V središču ter tudi, kakšno vlogo imajo pri usmerjanju javnega mnenja pristranski politični komentatorji.  

V oddaji so sodelovali Luka Simonič iz stranke SDS, član izvršilnega odbora in predsednik strankinega podmladka, Luka Goršek podpredsednik SD, Eva Irgl podpredsednica Demokratov ter Dušan Vučko predsednik sveta stranke Prerod Vladimirja Prebiliča ter nekdanji dolgoletni direktor službe Državne volilne komisije.

Ankete so se po volitvah vedno pokazale kot precej zgrešene, je spomnil Vučko, ki zdaj ne more verjeti, da ima Gibanje Svoboda ob vseh aferah, v anketah tolikšno podporo in se ga nič ne »prime«. 

Vučko je kritičen tudi do tega, da se predsednik vlade Robert Golob po objavi v oddaji nacionalne televizije Tarča, ki je iz dokumentov specializiranega državnega tožilstva objavila nekaj zaskrbljujočih ugotovitev - tožilstvo je med drugim namreč ugotovilo v primere spornih poslov, v katere naj bi bil vpleten ljubljanski župan. Iz zahteve za sodno preiskavo je razvidno, da naj bi Zoran Janković, ki je prvoosumljeni in drugi v zameno za podkupnino pomagali pri pridobivanju upravnih dovoljenj.

Vučko poudarja, da se sam v takšnih okoliščinah zagotovo ne bi družil z osumljenim, predsednik vlade Robert Golob pa s svojim ravnanjem sporoča, da podcenjuje ta vprašanja, spomnil je tudi na premierjev odnos do protikorupcijske komisije. Korupcija je resen problem v slovenski družbi in z njo se je nujno resneje soočiti.

Eva Irgl je povedala, da so Demokrati zahtevali izredno sejo parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. »Gre za nekakšen razpad pravne države. Tukaj namreč ne gre za posamezne nepravilnosti in protizakonita ravnanja, ampak gre za organiziran sistem, kjer so določeni uradniki tako na upravni enoti Ljubljana kot na Geodetski upravi Republike Slovenije, v zameno za osebne koristi delovali kot nekakšen zasebni servis investitorjem in lokalnim veljakom.«

Podpredsednica Demokratov je izpostavila, da podatki v zvezi s korupcijo v Sloveniji kažejo, da ta državljane zelo skrbi in to ravno korupcija na področju državne politike in vlade, šele nato na tradicionalno izpostavljenih sektorjih kot so zdravstvo, javna naročila in sodstvo. »Ko se predsednik vlade zabava z županom občine Ljubljana, skupaj stojita na odru in nagovarjata ljudi, s tem predsednik vlade daje jasen signal, da podpira takšne koruptivne prakse,« je prepričana Eva Irgl.

Ob zahtevi za nujno sejo komisije za nadzor javnih financ pa Demokrati med drugim predlagajo tudi, da ministrstvo za pravosodje preveri, zakaj »zadeva Stožice« na sodišču stoji že šest let. Leta 2029 zastara, zato je nujno, da se pojasnijo razlogi za takšno zavlačevanje.

Luka Simonič in Luka Goršek sta se v oddaji zapletla v polemiko, ali je SDS že kdaj prevzela odgovornost in, ali je kdo od njenih predstavnikov v času, ko so vodili vlade, odstopil. Goršek je prepričan, da ni, medtem ko je SD po njegovi oceni ob vseh aferah, ki so jo doletele v tem mandatu, sprejela ustrezne ukrepe. 

Simoniča jezi, da se »za vse« krivi SDS, ki je vodila vlado vsega skupaj le osem let, preostanek časa od leta 1991 pa je bila na oblasti levica, ki jo obtožuje pometanja pod preprogo.

Levica in desnica imata svojega hegemona, ki sta v bistvu odvisna eden od drugega, je prepričan Luka Goršek, na vprašanje, zakaj ne na levi in ne na desni ne dopustijo, da bi zrasla in se okrepila tretja politična pot, odgovarja, da pač »nihče ne mara konkurence«.

V oddaji smo govorili še o tem, da obstajajo indici, da so ob anketah, ki se jih uporablja za oblikovanje javnega mnenja in usmerjanje volilnega telesa k taktičnemu glasovanju, pojavlja tudi vprašanje plačanih političnih komentatorjev, ki prav tako vplivajo na javnost. Bi bilo bolje ankete prepovedati? Kaj se dogaja z Golobovo idejo o ukinitvi volilnega molka, kje se je zataknil? Ukinitev volilnega molka bi nesorazmerno koristila velikim strankam z močnimi organizacijami in digitalnimi aparati, zato ne čudi, da sta tej ideji najbolj naklonjeni stranki Gibanje Svoboda in SDS. Res drži, da na volilno udeležbo vpliva ukinjanje volišč, kar trdita SDS in NSi? Podatki kažejo, da ni tako. In zakaj ideja o e-volitvah ni najboljša?

Prisluhnite polemičnemu pogovoru, ki ga je vodila novinarka Suzana Kos.