Vladimir Prebilič je med družinskim izletom na dan državnosti takole pozvonil; ali so bile ob tem želje povezane s politiko ob tej objavi na družbenem omrežju Facebook ni razkril.
Foto: Facebook Vladimir Prebilič
Vladimir Prebilič se meri. Kaj vse sprašuje v anketi?
Po razkritju, da se je odločil ustanoviti svojo politično stranko, že naročena prva javnomenjska anketa. Med vprašanji tudi, ali anketirane moti polarizacija v družbi ter ali potrebujemo protikorupcijsko komisijo. Kaj Prebiliča še zanima?
Agencija Ninamedia je včeraj končala anketo, ki je po vprašanjih sodeč, namenjena nadaljnjih korakom evropskega poslanca in nekdanjega dolgoletnega kočevskega župana Vladimirja Prebiliča. Ta je pred tednom dni napovedal, da bo ustanovil stranko in na kongresu 18. oktobra letos razkril tudi podrobnosti svoje ekipe.
V anketi so med drugim spraševali, s kom naj Prebilič na svoji politični poti sodeluje.
Iz katerega pola so podporniki
Med vrsto vprašanj, ki razkrivajo tudi nekatere verjetne programske točke nove stranke (med drugim so v anketi tudi vprašanja, ali potrebujemo protikorupcijsko komisijo, pa o gradnji novega univerzitetnega centra v Ljubljani ter ureditvi romske problematike, migrantov ...), je Ninamedia preverjala, ali anketirane naraščajoča polarizacija oziroma delitev moti ter ali ocenjujejo, da je politične nestrpnosti v družbi več ali manj.
Anketirani so ob sodelovanju v tej javnomenjski poizvedbi sami ocenili, kam se uvrščajo - na levo ali na desno - in sicer tako, da so svojo politično umeščenost označili na lestvici od številke nič do deset.
Podobno politično umeščanje anketiranih meri tudi največja javnomenjska raziskava pri nas, Slovensko javno mnenje, v kateri se je, kot smo pisali, leta 2022, ko je Robert Golob prevzel vodenje vlade, kar 35 odstotkov vprašanih umestilo natančno na sredino (pod številko 5). Zdaj pa je ta delež padel na slabih 20 odstkotkov.
Kaj je sredina po doktorju politologije?
Sredina je oblast, pravi dr. Igor Lukšič. Čedalje bolj neposredno je predvsem interes ohranjanja kapitalizma kot svetovnega sistema. Zato je Robert Golob sredina, ker je vpet v to zgodbo na polno. Sredina na zahodu je danes okoli osi, ki jo tvorijo Trump, Merz, Macron in Starmer. Ni pomembno, da je prvi brezkompromisni apolitični biznismen, drugi Black Rockov podaljšek v nemškem CDU, tretji bivši socialist in četrti laburist. V politiki gre za boj za sredino. V resnici ni več levo desno, je samo en močan mainstream z nepomembnimi niansami.
Pri anketnem vprašanju o zaupanju v naštete izbrane politike, je navedena na primer tudi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki (za zdaj še?) zanika, da jo politika zanima ter nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki je v naši oddaji V središču povedala, da se o morebitni pridružitvi pogovarja tudi s Prebiličevim krogom.
Ob pričakovanem merjenju podpore še neustanovljeni stranki evropskega poslanca ter vprašanju, katero politično stranko so vprašani volili leta 2022, je med drugim zanimivo vprašanje, ali anketirani menijo, da bi moral predsednik vlade Robert Golob odstopiti, če bo protikorupcijska komisija ugotovila kršitev integritete »v primeru Tatjane Bobnar oziroma pritiskih na policijo« in v primeru, če bo ugotovila kršitev integritete »v aferi Karigador«.
Javnomenjska poizvedba na koncu preverja tudi, ali naj Prebilič ostane v evropskem parlamentu ali ne.
Na temelju teh odgovorov glede politične umeščenosti in križanjem podatkov o tem, kdo bi volil njegovo stranko, bo lahko Prebilič opredelil konkretneje tudi svoja programska izhodišča.
Čeprav obstoječe stranke skušajo zapirati politični prostor, v demokraciji vendarle velja, da so novi politični projekti dovoljeni. Na volivkah in volivcih pa je, ali »nove obraze« na naslednjih volitvah pošljejo na smetišče zgodovine. »Vznik novih političnih projektov je nekaj dobrega, dodatna ponudba; ljudje imajo možnost izbire, politično udejstvovanje ni zaprto kastam in demokracija diha s polnimi pljuči,« je zapisal Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera.
Skrivnostna ekipa
Doslej je Prebilič potrdil le dve imeni političnih sopotnikov - nekdanjega evropskega poslanca in državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Klemna Grošlja, ki so ga mediji v preteklosti povezovali z vrhom stranke Zares Gregorja Golobiča ter Matijo Sevška, ki je bil v preteklosti svetovalec več politikov (Lojzeta Peterleta, Katarine Kresal, Zorana Jankovića, Alenke Bratušek in Karla Erjavca, ko je kot mandatarski kandidat Koalicije ustavnega loka skušal zrušiti tretjo vlado Janeza Janše).
Ne bi bilo posebno presenečenje, če bo med tistimi, ki se bodo podali v novo politično zgodbo in Prebiliču pomagali ustanoviti stranko tudi Brane Golubović, nekdanji vodja poslanske skupine LMŠ, ki se mu je Gibanje Svoboda že pred časom odpovedalo. Golobović je svojo politično pot začel v LDS, s Prebiličem pa se že dolgo poznata. V stranki je pričakovati tudi nekaj drugih nekdanjih članov LMŠ.
Sevškova svetovanja
Sevšek je bil sicer tisti, ki je po naših informacijah že pred časom Prebiliča pripeljal k Nikoli Damjaniću, ustanovitelju agencije Ninamedia. Sevšek je zdaj lastnik svetovalnega podjetja Lumos consulting s sedežem v Podkornu na Gorenjskem, ki je imelo lani nekaj več kot 214 tisoč evrov prihodkov in 105 tisočakov dobička. Je tudi eden od treh soustanoviteljev športnega zavoda v Ljubljani, na istem naslovu kot zavod ima registriran tudi s.p. za podjetniško svetovanje ter svetovanje pri odnosih z javnostmi.
Portal Necenzurirano je leta 2023 pisal, da je odprl svetovalno podjetje na Hrvaškem (to naj bi bilo namenjeno upravljanju njegovih tamkajšnjih naložb) ter bil svetovalec interesentov za nakup Športne loterije Slovenije. Zdaj se Sevška omenja tudi v povezavah s turškim gradbincem na drugem tiru ter Dušanom Mesom, prvim možem Slovenskih železnic.
