Vladno »priporočilo« o odpovedi naročnin časopisov

Na nekaterih ministrstvih so po naših informacijah prejeli neformalno priporočilo, a vendarle takšno sporočilo, ki ga je mogoče razumeti kot navodilo o odpovedi naročnin časopisov. Sogovorniki iz koalicije so o tem redkobesedni.

Priporočilo ne preseneča, saj je stališče glede tako imenovanih »starih« medijev direktor Ukoma razkril tudi na nedavnem neformalnem srečanju z novinarji, na katerem je dejal, da jih »za naslednjo zmago na volitvah ne potrebujejo, saj imajo mlade vplivneže in podkasterje, prek katerih lahko vplivajo na 100 tisoč mladih volivk in volivcev«. 

Svoje stališče Jeretič razlaga tudi javno. V nedavnem intervjuju za Reporter je namreč povedal, da z vidika rezultatov na volitvah mediji nimajo več vpliva, kot so ga imeli nekoč, ne glede na brutalno propagando za levi blok.

»Blok za spremembe« je zmagal na zadnjih volitvah in po njegovem bo še močneje zmagal na prihodnjih volitvah zato, ker prihaja nova skupina približno sto tisoč mladih volivcev, ki bodo na prihodnjih volitvah spet vplivali na volilni rezultat in ki prihajajo z drugačnimi pričakovanji do države. Torej enostavno socialistični blok izgublja tudi demografsko bitko.« Jeretičeve besede o mladih, ki volijo desno, potrjujejo tudi javnomnenjske analize.

Kot je namreč po marčnih državnozborskih volitvah povedala direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt, je kar četrtina mladih, starih med 18 in 24 leti, svoj glas namenila stranki SDS, dobrih 13 odstotkov koaliciji strank NSi, SLS in Fokus, dobrih osem odstotkov Demokratom in slabih devet odstotkov stranki Resnica. Mladi so volili izrazito desno. Tudi njihove predhodne raziskave javnega mnenja so kazale na to, da se mladi koncentrirajo pri desnih strankah.

Jeretič pravi, da mediji izgubljajo vpliv, ker obstajajo drugi kanali za informiranje in ustvarjanje interpretacije, zato bo vlada veliko delala na lastni komunikaciji. Za omenjeni tednik je poudaril še vprašanje, zakaj bi davkoplačevalci plačevali nekaj, kar so nehali uporabljati.

»Vsak evro, ki se porabi iz proračuna, bi moral biti upravičen in bi moralo biti prvo vprašanje, zakaj naj ljudje plačujejo neko storitev. Mediji ste enostavno tudi izgubili svoj ugled in verodostojnost, ker je bilo v preteklih letih preveč laži in zavajanj, zato so ljudje začeli na alternativne načine prihajati do informacij in interpretacij ... Glede interpretacije pa verjamem, da so tukaj že zmagovalci podkasti in druge oblike komentiranja, kjer ljudje zaupajo konkretnim osebam, konkretnim političnim vplivnežem, in tem bodo bolj verjeli kot pa nekim starim medijem.«

Tudi raziskave kažejo, da ljudje medijem (in tudi politiki) vse manj zaupajo.

Ljudje najmanj zaupajo politikom in medijem; poglejte, komu pa zaupajo najbolj

Uredništvo

29. junij 2026

Direktor Ukoma pravi, da navodila za odpoved naročnin tiskanih medijev sam ni dal, napoveduje pa, da bo jeseni - zdaj mu to menda ni prednostna naloga - opravil analizo oziroma preveril, ali njegovi sodelavci berejo tiskane medije ali vsebine črpajo predvsem s spleta.

Kritike politike

Do medijev so pogosto kritični tudi politiki. K odpovedi naročnine na časnik Delo je pozval v enem od posnetkov na družbenih omrežjih tudi predsednik državnega zbora in stranke Resnica Zoran Stevanović. Skupaj z vodjo poslanske skupine stranke Katjo Kokot sta do medijev zelo kritična.

Tiskani mediji se že nekaj časa soočajo s strukturno krizo. Dolgoročni trend padanja naklad je posledica selitve bralcev na splet in spremenjenih bralnih navad. Poleg manjšega števila prodanih izvodov se založniki soočajo z visokimi stroški papirja, tiska in distribucije ter padcem prihodkov od oglaševanja. Denar davkoplačevalcev tako še kako pride prav pri preživetju. 

Večina časopisov največ denarja prejme od ministrstva za kulturo. Podrobne zneske objavljamo v tabeli.

Vir: Erar; zneski vključujejo naročnine in različne oblike pomoči