Z odškodnino bi končali drugo svetovno vojno

»Upamo, da bomo s tem tudi simbolno končali drugo svetovno vojno pri nas,« je dejal poslanec Svobode Martin Premk ob predstavitvi predloga zakona o pavšalnem nadomestilu v višini 8000 evrov, ki bi ga v štirih obrokih predvidoma od marca prihodnje leto (tik pred državnozborskimi volitvami) upravičencem izplačevalo obrambno ministrstvo.

Premk je za danes sklical sejo odbora za obrambo, ki ga vodi in pričakuje, da bo zakon dokončno sprejet še pred parlamentarnimi počitnicami. Prva izplačila upravičencem naj bi bila tako po njegovem izvedena spomladi.

Upravičencev je po ocenah od 8500 do 10.000, breme proračuna pa naj bi znašalo do 80 milijonov evrov. 

Opozicija in koalicija s svojim amandmajem

»Opozicija je na prvi obravnavi predloga zakona dejala, da zakonu ne bo nasprotovala,« še dodaja Premk.

Opozicijska SDS je sicer vložila amandma, s katerim bi razširila krog upravičencev in bi odškodnino dobile tudi osebe, ki so utrpele škodo, povzročeno s strani partizanov in njihovih zaveznikov, vendar na seji odbora za obrambo ni dobil podpore.

Koalicijski poslanci pa so vložili amandma, da bi v primeru smrti upravičenca po vložitvi zahteve za izplačilo, pravica do izplačila pavšalnega nadomestila prešla na dediče.

Kdo so upravičenci do odškodnine. foto: Uredništvo

SDS: predlog zakona oškodovanja ne rešuje pravično

Minister za obrambo Borut Sajovic je na seji dejal, da osebno predlog podpira, da »popravimo krivice«.

K razpravi na odboru se je prijavil le poslanec SDS Jožef Lenart. Največja opozicijska stranka predloga zakona ne podpira. Številni so bili med drugo svetovno vojno res materialno oškodovali, vendar aktualni predlog oškodovanja po mnenju SDS ne rešuje pravično.

Parlamentarna zakonodajnopravna služba je v svojem mnenju glede predloga med drugim zapisala, da skladno s sodno in ustavno sodno prakso ni pravne podlage za odgovornost Republike Slovenije za povračilo vojne škode iz časa druge svetovne vojne. Slovenija kot pravna naslednica napadene države namreč ne more biti odgovorna svojim državljanom za škodo, ki so jo utrpeli med vojno ali zaradi vojnega stanja, ker je vojna škoda posledica izrednega dogodka, ki ga ni mogoče pripisati slabemu delovanju države. 

Ta odgovornost, lahko preberemo v mnenju, ne temelji na ustavi in ne izhaja iz splošnih predpisov odškodninskega prava, temveč je država dolžna svojim državljanom povrniti vojno škodo le v primeru, če takšno obveznost vzpostavljajo njeni notranji posebni predpisi. Obveznost države za povrnitev vojne škode tako temelji na moralnih načelih, kot sta načeli solidarnosti in pravičnosti. 

Ker je nastanek škode, ki mora biti predmetno ugotovljena, nujna predpostavka odškodninske odgovornosti, je vprašljivo, ali je predmetno nadomestilo po svoji naravi mogoče opredeliti kot nadomestilo za premoženjsko škodo, zato je vprašljiv že naslov zakona in samo poimenovanje te pravice ter skladnosti pravice z namenom predloga zakona. 

Predlagana rešitev postavlja v enak položaj vse upravičence, ne glede na to, ali jim je premoženjska vojna škoda dejansko sploh nastala, in ne glede na dejanski obseg te škode, kar je sporno z vidika načela enakopravnosti. Iz predloga tudi niso razvidni kriteriji za določitev upravičencev do pavšalnega nadomestila

Predlog zakona izhaja iz domneve, da je vsem osebam, ki se jih opredeli kot upravičence, nastala poleg nepremoženjske škode, ki jo je po naravi stvari mogoče domnevati, tudi premoženjska vojna škoda. Takšno domnevo bi bilo treba posebej utemeljiti, saj nastanek premoženjske škode ni nujno povezan s pridobljenim statusom žrtve vojnega nasilja, niti ni bil glede vseh kategorij teh oseb določen kot pogoj za pridobitev tega statusa, je med drugim zapisala parlamentarna zakonodajnopravna služba.