Za dogodke v Avstriji in Italiji velik del odgovornosti nosi slovenska diplomacija

Novembra bo minilo leto dni, odkar je 49-letni Anže Logar po razhodu s SDS ustanovil svojo stranko. Javnomnenjske ankete kažejo, da se podpora stranki povečuje. Predsednik Demokratov se je ta teden zapletel v polemiko z obrambnim ministrom Borutom Sajovicem, ko je ocenil, da se je vlada odločila za netransparentnost z odločitvijo, da bo del vojaških investicij prenesla na Slovenski državni holding (SDH) oziroma na podjetje, ki ga bo za ta namen ustanovil SDH. Vojaški SDH je potencialni bankomat za izbrance in hkrati priložnost za največjo krajo desetletja, je prepričan. 

Tudi letos ste z dopusta na družbenih omrežjih objavljali fotografije, med njimi pa tokrat ni bilo skupne fotografije z Vladimirjem Prebiličem, sta skregana?

Ne, letos gospoda Prebiliča v tistem času ni bilo doma. 

Sprašujem vas, ker je v intervjuju za Žurnal24 izjavil, da je glede vas nekoliko skeptičen, da eno govorite in to, kar govorite, da je všečno, torej da je treba sodelovati, a da ga nekatera vaša dejanja ne navdajajo s prepričanjem, da ste povsem samostojna politična zgodba. Skratka, da ste satelit Janeza Janše.

To je po mojem mnenju del normalnega političnega vrenja. Mislim, da si vsak akter, ki vstopa na politični parket oziroma v slovenski politični prostor, na nek način oblikuje svoj prostor, in te izjave pripisujem temu. 

»Če gre verjeti anketam, smo na poti navzgor«​, ste zapisali te dni in še, da lahko samo Demokrati presekate tradicionalne delitve na levo in desno in pokažete, da sta sodelovanje in politična širina prava pot. Zakaj tako ocenjujete?

Slovenski politični prostor se je več ali manj spravil na okope, na statične pozicije, brez neke sposobnosti notranjega razmisleka, kaj je za Slovenijo dobro in kaj ni. To je treba presekati in to lahko naredi samo nov politični igralec. Prišel je čas, ko imajo ljudje dovolj teh delitev. 

Ta teden smo bili priča javnemu obračunavanju med Gibanjem Svoboda in SD, podmladek največje vladne stranke je namreč Matjaža Hana ob njegovi kritični izjavi glede obdavčitve normirancev, zapisal, da se Han očitno že pripravlja na neko novo koalicijo. Sta se vidva že pogovarjala o sodelovanju?

Ne, konkretno se nisva pogovarjala o nobenem sodelovanju.

Sicer pa bo zanimivo spremljati, kako bo SD glasovala o novem predlogu NSi glede sprememb obdavčitve. Mislim, da bo to glasovanje SD tudi nek test, koliko tehtne oziroma verodostojne so besede prvaka SD.

Izjava Matjaža Hana vsebuje sicer tudi precej velik problem sama po sebi, ker v bistvu ruši temeljno idejo oziroma ekonomsko podstat te vlade oziroma ministra za finance. Praktično vsi ukrepi na davčnem oziroma fiskalnem področju, ki jih je minister za finance Klemen Boštjančič sprejel, jih je kasneje minister za gospodarstvo pripoznal kot napake. To pomeni, da je celotna fiskalna politika te vlade in politika ministra Boštjančiča zgrešena, da so bili ukrepi na področju davkov napačni.

Sicer pa bo zanimivo spremljati, kako bo SD glasovala o novem predlogu NSi glede sprememb obdavčitve. Mislim, da bo to glasovanje SD tudi nek test, koliko tehtne oziroma verodostojne so besede prvaka SD.

Pred nami je še sedem mesecev prostega teka do volitev. Če teh ukrepov ne spremenimo sedaj, torej ne vrnemo v prejšnje stanje, bo efekt naslednjih sprememb šele v naslednjem davčnem letu, torej v letu 2027 in bomo tako izgubili še eno leto. Mi bomo predlog NSi podprli.

Pri nekaterih dejanjih oziroma ukrepih te vlade se mi pa zdi, da vlada najprej stestira, kje ima večjo podporo, kje je nima in ko je ugotovila, da med podjetniki, samostojnimi podjetniki te podpore nima, je enostavno sprejela tak davčni ukrep, ki jih je prizadel.

Ta teden ste sicer na tiskovni konferenci opozarjali na vprašanje investicij v obrambne namene. Minister Borut Sajovic je v odgovoru na vaše trditve poudaril, da tako imenovani vojaški SDH ne bo opravljal nakupov na področju obrambe, bo pa vlagal v podjetja, ki razvijajo izdelke na tem področju. Zakaj ste tako zaskrbljeni, če naj bi šlo v vojaški holding v dveh letih vsega 50 milijonov proračunskih evrov?

To, kar omenjate, so samo vidni stroški. Sistem, ki ga vpeljuje aktualna vlada - dvomim sicer, da ga je predlagal Sajovic - izloča iz svojega lastnega ministrstva pomemben del na neko drugo telo, kot je SDH. Ta nima tako temeljitega nadzora javnosti, kot če bi vse ostalo na obrambnem ministrstvu, zdaj pa bo nastalo neko središče, kjer se bodo za zaprtimi vrati pogovarjali, kateri bodo tisti posvečeni, ki bodo lahko pristopili k vojaškemu biznisu.

Morda so ugotovili, da bo tako prek SDH bolj učinkovito?

Predvsem se bo lahko bolje skrivalo in umaknilo od oči javnosti, da lahko nekdo nekje za zaprtimi vrati brez dolžnosti, da javnosti poroča, odloča, kdo bo izvajal, kateri so tisti, katerih komponente bodo vključevali, kdo bo iz podizvajalskih pogodb imel profit.

Torej nimate zaupanja v korporativno upravljanje SDH oziroma nadzor?

Drži, nimam. Skoraj nič namreč ne razkrivajo, pa bom samo dva primera navedel, ki to potrjujeta. Jaz sem bil v preteklosti - kot predsednik komisije za nadzor javnih financ - vabljen na nadzorne svete SDH. A kadarkoli je šlo za kakšno poslovno skrivnost, četudi sem bil predstavnik parlamenta, torej odbora, ki izvaja nadzor, so me člani nadzornega sveta SDH poslali s seje.

Zdaj bo to šlo še nižje, ko bo nekdo v tem tako imenovanem vojaškem SDH odločal o tem, kdo bo dobil biznis in kdo ga ne bo dobil.

Spomnite se samo škofjeloškega Centra slepih in slabovidnih, kako ga je SDH želel poslati v likvidacijo in samo zato, ker ste mediji to problematizirali in se je javnost razburila, se to ni zgodilo.

Ena od osrednjih točk vašega programa je tudi boj proti korupciji. Kako vidite aktualno situacijo, ko so na vladi - ob tem, da ima Robert Golob dva postopka na protikorupcijski komisiji, ministra Luka Mesec in Matjaž Han pa po enega - odločali o imenovanju namestnika predsednika protikorupcijske komisije Davida Lapornika za tožilca?

Zelo težko je sprejeti dejstvo, da se je nekdo, ki je preiskoval, sploh prijavil za službo, o kateri odločajo ali pa delno odločajo tisti, katere preiskuješ.

Gre za konflikt interesov, ki bi se mu moral član vodstva protikorupcijske komisije izogniti, predčasno zapustiti svojo funkcijo in tako zagotoviti videz nepristranosti, ki je stvar integritete posameznika. Tega pri gospodu Laporniku nismo videli in mislim, da je naredil veliko škodo ugledu protikorupcijske komisije in tudi postopkom, ki jih ta vodi.

Tega pri gospodu Laporniku nismo videli in mislim, da je naredil veliko škodo ugledu protikorupcijske komisije in tudi postopkom, ki jih ta vodi.

Na drugi strani bi bilo zanimivo izvedeti, kako so glasovali Robert Golob, Luka Mesec in Matjaž Han. 

Drži, seveda, ampak oni so dejansko zainteresirani, da se to zgodi, ker v trenutku, ko uničijo integriteto protikorupcijske komisije, obtožbe komisije zoper njih nimajo teže in tu mislim, da leži velika odgovornost ravno na gospodu Laporniku in tudi težko si predstavljam, kako bo tak tožilec potem opravljal verodostojno svoje delo, ko se je pod mizo pogajal z vlado, če se je, da dobi pač službo v nekem organu.

Gospod Lapornik trdi, da se ni nič dogovarjal, pač pa samo prijavil na razpis.

Sam pač vidim zadevo tako, da če si v vodstveni strukturi tako pomembnega organa, kot je protikorupcijska komisija, si težko iščeš nove profesionalnosti med mandatom drugje. Dejansko sem prepričan, da je to velik udarec za videz nepristranosti takšnega funkcionarja, kot je gospod Lapornik.

Ste razočarani, ker se vaši stranki ob pripojitvi stranke Konkretno ni pridružil Zdravko Počivalšek?

Ne, nisem razočaran in v bistvu niti nisem razmišljal o tem, da se bo priključil Demokratom, ker se je aktivno vključil v delo moje nekdanje stranke in se tam verjetno dobro počuti.

Zdravstvo je eno od področij, na katero je vlada ponosna zaradi svojih ukrepov. Finance so objavile, da je na celoten nabor zdravstvenih storitev v začetku prejšnjega meseca čakalo 1.659.346 pacientov, od tega več kot 271.000 nad dopustno čakalno dobo.

Uradna statistika pravi, da jih je samo 80 tisoč, ker ne objavljajo podatkov o vseh zdravstvenih storitvah. Ministrica za zdravstvo je marca povedala, da nimajo izdelane metodologije, po kateri bi jasno določili, koliko pacientov čaka nad dopustno mejo in katere kategorije pri tem upoštevati.

Ministrica za zdravstvo je marca povedala, da nimajo izdelane metodologije, po kateri bi jasno določili, koliko pacientov čaka nad dopustno mejo in katere kategorije pri tem upoštevati.

Po mojih podatkih NIJZ ministrstvu pošilja vse podatke, ne znam pa si razložiti, pod katero normativno podlago nato objavlja samo del tega. Po mojem mnenju gre za čisto zavajanje iz preprostega razloga, ker so podatki tako neugodni in kažejo na to, da je celoten mandat ministrstva za zdravje neuspešen, in ker vstopamo v predvolilno leto, pač ne želijo javnosti sporočati slabih podatkov. Ampak, vsak, ki ima stik z zdravstvenim sistemom, ve, da so čakalne vrste rak rana slovenskega zdravstva in da se zadeva ne razvija v pravo smer, ampak v napačno. 

Jeseni se bodo začeli zbirati podpisi za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Boste dali svoj podpis, kako boste glasovali na referendumu, če bo?

To je vprašanje, na katerem so se volivke in volivci na referendumu že opredelili, rezultat ZA je bil malenkost v prid podpornikov evtanazije. To je tema, ki je razdelila slovenski družbeni prostor na polovico, in po mojem mnenju je slaba tista politika, ki daje v ospredje rešitve, ki delijo in netijo ponovni konflikt.

Edini zelo jasen rezultat treh referendumskih vprašanj v času evropskih volitev je bil tisti o preferenčnem glasu, torej o volilnem sistemu, pa je vladi pri tem spodletelo, ker ni pravočasno ukrepala.

Zdaj daje v ospredje teme, kjer se je slovenska družba jasno razdelila, pa mislim, da ni namen iskanja rešitve, ampak je namen vnašati dodatne delitve.

Vprašanje je sicer, kakšen bo rezultat tega referenduma, saj smo na posvetovalnem referendumu glasovali o evtanaziji, na morebitnem zakonodajnem pa bomo glasovali o pomoči pri samomoru.

Sprejeti zakon je dejansko nekoliko drugačen, a če bo prišlo do referenduma, bom sam glasoval proti temu zakonu.

Bili ste minister za zunanje zadeve, kako gledate na stvari, ki se v zadnjih dneh dogajajo tako v Avstriji kot Italiji? 

Po mojem mnenju velik del odgovornosti za te dogodke nosi slovenska diplomacija. Ko sem bil zunanji minister, je Tanja Fajon govorila o tem, kako se je pomembno vrniti v jedrno Evropo, pa čeprav je bil praktično moj vsakdanji stik z državami okoli Slovenije, s sosednjimi državami, z državami v središču EU. Osebni odnos z ministrico ali ministrom druge države namreč odpravi vse te probleme, ki jih sedaj spremljamo, ko pa ta odnos zamre in očitno je zamrl, ker se ministrica Fajonova ukvarja z drugimi zadevami, se začnejo ti spori krepiti. Takrat smo krepili odnose, ne nazadnje sem od italijanske države dobil državno odlikovanje, ker smo uspeli vzpostaviti dialog, zdaj pa se zadeve razvijajo naprej brez neke jasne usmeritve. 

Vabimo vas, da prisluhnete celotnemu pogovoru novinarke Suzana Kos z Anžetom Logarjem, v katerem je med drugim odgovoril na vprašanje, ali verjame, da je policija potvorila dokaze, zaradi katerih je štiri člane NSi doletela kazenska ovadba.